Transcript ELEMENTI ZUNANJE FORME V LIRIKI

ELEMENTI ZUNANJE
FORME V LIRIKI
Elementi zunanje forme v liriki
•
•
•
•
•
•
zunanja zgradba
zunanji stil
zunanji ritem
stalni verzi
stalne kitične in pesemske oblike
lirske zvrsti
Zunanja zgradba
• najmanj pomemben element zunanje
forme
• delitev besedil na speve, kitice, poglavja,
odstavke, dejanja, prizore
• razporeditev delov (plot) lahko vpliva na
vsebino in s tem postane element
notranjega ritma
Zunanji stil
• izbor besed za ubeseditev motivov in tem
• retorične figure
• stilna analiza
– komponente stila:
• nazorno-predstavna ali imaginativna – prevladujejo
snovno-materialne prvine
• miselna ali intelektualna – prevladujejo idejnoracionalni elementi
• čustvena ali emocionalna – prevladujejo afektivnoemotivni elementi
Ravni stilne analize
1. sintaksa – razumska, prevladujejo številna
podredja, ki izražajo logistična, kavzalna in
modalna razmerja (vzročni, posledični, pogojni
odvisniki…); čustvena, stavčni členi ali stavki
se povezujejo z enakimi vezniki ali brez njih
2. pridevki – pogostost in kakovost pridevkov, ki
se uporabljajo s temeljnimi besedami
3. metaforika – struktura metaforike (racionalnost
metonimije v primerjavi z metaforo)
razumska sintaksa
Michel Foucault: Arheologija
vednosti
čustvena sintaksa
Samuel Beckett: Ne jaz
klasični slog pri Prešernu
Apel podobo na ogled postavi,
ker bolj resnico ljubi kakor
hvalo,
zad skrit vsevprék posluša, káj
zijalo
neumno, káj umetni od nje
pravi.
Pred njo s kopiti čévljarček se
ustavi;
ker ogledujé smólec obuvalo,
jermenov méni, de ima
premalo;
kar on očíta, koj Apel popravi.
Ko pride drugi dan spet mož
kopitni,
namest, de bi šel delj po svoji
poti,
ker čevlji so pogodi, méč se
loti;
zavrne ga obraznik imenitni,
in tebe z njim, kdor napačen si
očitar,
rekoč: "Le čevlje sodi naj
Kopitar!"
Zunanji ritem
• gibanje jezika v njegovi zvočni razsežnosti
• delitev na poezijo in prozo
• poezija – vezana beseda, posebej strogo
urejeno besedilo; gradijo enako sestavljeni
verzi in kitice, glasovne in stavčne figure
• proza – neurejen, neenakomeren ritem
ritmizirana proza
• prozni ritem, ki ima bolj ali manj pesniško oblikovane
odseke
pesniška proza
• določena z obliko zunanje in notranje forme
• zunanji ritem je lahko ritmizirana proza ali
svobodni verz
• »Vsebina pesniške proze mora biti večidel lirska,
po notranjem slogu lirična, refleksivna,
deskriptivna ali dekorativna; v zunanjem slogu
mora posegati po številnih sredstvih metaforike
in drugih retoričnih figurah…« (Kos 140-1)
svobodni verz
• različne stopnje, a še vedno ohranja
členjenost besedila na verze
• enoten ritem, a verzi različnih dolžin
• neenakomeren ritem in različne dolžine
verzov
• z rahljanjem zunanjega ritma se veča
vloga notranjega ritma
stalni verzi
• heksameter – katalektični daktilski šestomer
• pentameter – iz dveh začetnih delov heksametra
pred pentemimerezo (2daktila + dolg zlog),
vmes močna pavza
• aleksandrinec – 12 zložnik, ime po Romanu o
Aleksandru (12.st), središčna cezura
• enajsterec – značilen za sonet, tercine, stance,
dramatiko
• deseterec – pri Francozih verz junaških epov v
srednjem veku
• osmerec – glavni verz cerkvene himnike
stalne kitične in pesemske oblike
• elegijski distih – heksameter+pentameter
• kancona – 5-10 kitic, vsaka kitica ima napev in odpev ter
običajno 13 verzov
• sestina – šest šestvrstičnih kitic; sklepne besede prve kitice
se vračajo v naslednjih v drugačnih zaporedjih; na koncu
tercina, kjer se te besede ponovijo na sredi in na koncu
verzov
• sonet – 14 verzov (italijanski – 2x4 2x3 [+7-11-11 repati
sonet]); (Angleški 3x4+2)
• tercina – trije enajsterci z verižno rimo, zato lahko tvorijo
daljše verige (npr. Božanska komedija)
• stanca – osemvrstična kitica, verzi enajsterci
• decima – deset osmercev; iz decim je glosa (motto-4 verzi,
vsaka decima konča z enim od njih
zvrsti v liriki
• Pesem v prozi – pisana v prozi. Po notranji formi pripada
liriki, a ne dosega obsega za krajše prozne zvrsti (črtica,
kratka zgodba).
• Likovna pesem – z likovno podobo ponazarja motiv ali
temo, o kateri govori.
• Konkretna pesem – delno izhaja iz likovne pesmi, a ne
gre več za ponazoritev motiva ali teme, ampak za
dopolnitev besedne plati pesmi. Če likovni del povsem
prevlada, govorimo o vizualni pesmi.
• Zvočna pesem – besedilo sestavljajo le posamezni zlogi
oz. glasovi. Deluje le še njegova zvočna podoba, zato se
bliža glasbi.
likovna pesem