Transcript DRUGA SEMINARSKA NALOGA

EVROPSKI VERZNI SISTEMI
Evropski verzni sistemi
• zgodovinski razvoj verznih sistemov
• prikaz njihovih osnovnih značilnosti
• povezava verznih sistemov in lastnosti
jezikov oz. njihovega razvoja
• razpoznavanje verznih sistemov ob
konkretnih tekstih
razvoj verznih sistemov – časovna
razporeditev
kvantitativni v.s.
silabični v.s.
začetek propada k.v.s.
akcentuacijski v.s.
8.st.BC
4.st.AC
13.st.
___________________________________
akcentuacijski v.s.
aliteracijski v.s.
razvoj verznih sistemov –
geografska porazdelitev
• kvantitativni v.s. (stara Grčija, stari Rim)
• aliteracijski verz (starogermanska poezija,
germanska junaška epika)
• silabični v.s. (Francija, Italija, Španija)
• akcentuacijski v.s. in silabotonični v.s.
(Anglija, Nemčija, Rusija, Poljska…
Slovenija)
kvantitativni verzni sistem
• stara grščina je razlikovala med dolgimi in
kratkimi vokali
• poezija je bila peta ob spremljavi
inštrumentov
• razvoj sistemov pravil za posamezne
žanre (aulodika, kitarodika, lirika)
• težili so k izohroniji (enako trajanje verzov)
• najmanjša enota hronos protos (prvi čas)
dolžine in kračine
prozodija
• nauk o muzikalni naravi zlogov in njihovi višini
stopice
razpad kvantitativnega sistema
• 4.-13. st.
• obstoj dveh ravni latinščine (vulgarna,
knjižna)
• 4. st. – premik k štetju zlogov, verzi
postajajo enako dolgi, naglasi sovpadajo z
dolžinami
• cerkvena himnika
silabični verzni sistem
• temelji na numeričnem principu (štetje
zlogov)
• nadtonični ikti oz. poudarki
• asonanca in rima
• cezure
pravilo o penultimi
• naglas v klasični latinščini
• naglas je vedno na predzadnjem zlogu
(paenultima), če je ta dolg
• če je vokal v predzadnjem zlogu kratek, se
naglas prenese na predpredzadnji zlog
numerično načelo
• pravila za štetje zlogov (npr. zlogi po zadnjem
naglašenem zlogu v verzu se ne štejejo)
rima v francoskem verzu
(la rime suffisante in la rime riche)
la rime couronée in la rime
empérière
cezure
• posledice močnih akcentov v sredini verza
• delijo verze, ki so praviloma daljši ali enaki
5 zlogov
• lahko so središčne (klasični aleksandrinec)
ali pa ne
• verz drži skupaj njegova semantična
povezanost
• enjambement kot kršitev pravila
aliteracijski verzni sistem
• pojavil se je ob koncu 4. st. pri germanskih
ljudstvih (Skandinavija, Anglija, Irska,
Islandija)
• temelji na aliteraciji (ujemanju začetnih
konzonantov)
• dva verza ali dela enega verza, v katerih
sta aliterirani besedi močno poudarjeni
(možno samo pri besedah s poudarkom)
akcentuacijski verzni sistem
• razvijal se je vzporedno s silabičnim in se
dokončno uveljavil kmalu po njem
• temelji na naravnem besednem naglasu
• značilen za germanske in slovanske jezike
• možen v jezikih, ki imajo lahko naglas na
kateremkoli zlogu v besedi
tonični : silabotonični verz
• temelji na besednih
akcentih
• verzi vsebujejo stalno
število naglašenih
zlogov
• med naglašenimi je
različno število
nenaglašenih zlogov
• verzi imajo različno
dolžino
• temelji na besednih
poudarkih in
numeričnem principu
• verzi vsebujejo
določeno število
naglašenih in
nenaglašenih zlogov,
ki se enakomerno
menjavajo
• verzi so enako dolgi
prenos stopic na akcentuacijski
sistem
• ne gre za dolžine in kračine, ampak za
naglašene, nenaglašene zloge
• ne označujemo z (–) in (U), ampak z
ostrivci in krativci nad oznakami za zlog (–
ali x)
metrum in ritem
• metrum – teoretična shema, ki jo dobimo
iz teksta na podlagi prevladujoče oblike
verza; v bralcu obstaja intuitivno kot
pričakovana oblika
• ritem – dejanska oblika verzov z vsemi
odstopi od sheme; je bolj gibčen, živ in
opiše tekst na višji ravni