Transcript slovenina_skozi_as 1.14 Mb

PRASLOVANŠČINA
• Indoevropski jezik
• Indoiranska in
germanska
jezikovna skupina
• Baltska jezikovna
družina
• Baltsko in črno
morje, porečje
Dnepra, Dnestra in
Visle
• 5. in 7. st. pr.n.št.
NASTANEK
SLOVENŠČINE
•
•
•
•
•
Vzhod, zahod in jug
narečja
Slovanski jeziki
2. polovica 6. st.
Oddaljava od
praslovanščine
• Nov jezik, ohrani
posebnosti prednika
(dvojino)
BRIŽINSKI
SPOMENIKI
• Najstarejše ohranjeno
besedilo
• Tri besedila zapisana v
latinščini (verska besedila)
• Nastali v času freisinškega
škofa Abrahama (sledil 200
let stari zahtevi Karla
Velikega)
• Zapisani med letoma 972
in 1039- zgornja Koroška
• Zgodnja slovenščina
• Drugi brižinski spomeniknajpomembnejše besedilo
do izida prve knjige
ZVRSTI ROKOPISA
• RATEŠKI rokopis: 3
besedila
• STIŠKI rokopis: 4
besedila v slovenščini
• STAROGORSKI
rokopis
INDOEVROPSKI JEZIK
ALI
PRAINDOEVROPŠČINA
• Sredina 3. t. pr. n. št.
• Vzhodna Evropa in
Azija
• Širil se je proti Indiji,
Mali Aziji in zahodni
Evropi
• Nikoli ni bil zapisan
• Delimo jih v dve
skupini glede števnika
sto
JEZIKOVNE DRUŽINE
•
ZAHODNI ALI KENTUMSKI
JEZIKI:
1. GERMANSKI
2. ROMANSKI
3. KELTSKI
•
1.
2.
3.
4.
SATEMSKI JEZIKI:
INDIJSKI
IRANSKI
BALTSKI
SLOVANSKI
KNJIŽNI JEZIK
• Slovenski knjižni jezik se
izoblikuje v slovenski
protestantski cerkvi
• Svojo podobo dobi v drugi
polovici 16. st.
• Slovenski protestanti so ga
izoblikovali iz dotedanjega pisnega
izročila in se naslonili na govor
ljubljanskih meščanov
• postavili so osnovna načela
izbire:
1) Knjižni jezik naj se izogiba
pretirane narečnosti
2) Knjižni jezik ne upošteva
samoglasniške redukcije
3) Knjižni jezik se izogiba tujk
•
konec 17. st. Je knjižni jezik
doživel številne spremembe
PISAVA
• BOHORIČICA- uvedli so jo slovenski
protestanti in je prilagojena različica
nemške pisave vendar z latinskimi
črkami ( veljala do 1845)
• Bohoričico je zamenjala GAJICA
(uporabljamo še jo danes)
• Prvi dve slovenski knjigi sta bili
natisnjeni v GOTICI
• v tem obdobju natisnjene knjige v
slovenskem jeziku (veliko jih je bilo
cerkvenega značaja) najpomembnejše
med njimi so
1. PRIMOŽ TRUBAR: Katekizem in
Abecednik, Ta evangeli svetega
Matevža, Cerkovna ordininga
2. JURIJ DALMATIN: (prevod) Biblije
3. ADAM BOHORIČ: Zimske urice
4. HIERONIM MEGISER: Slovar štirih
jezikov
5. TOMAŽ HREN: Evangelij inu listuvi
•
Temu obdobju sledi dolg premor
16. stoletje
• Slovenščina močno razcepljena
• Slovencem prineslo knjižni jezik
• Prve slovenske besede
natisnjene v nemški pesmi
• Prve tiskane knjige povezane z
protestantsko versko reformo
• Ko sta izšli prvi knjigi ( Abecednik
in Katekizem) se je slovenščina
pridružila knjižno kultiviranim
jezikom
• Za osnovo vzel dolenjščino in
ljubljanski govor
• Jezik utrdi Jurij Dalmatin s
prevodom Biblije
• Prvo slovnico napisal Adam
Bohorič (zimske urice) – latinščina
17. in prva polovica
18. stoletja
• Obdobje protireformacije in
katoliške obnove
• Konec 16. stoletja
protestantizem izgine knjige pa
požgejo
• Ohranjevalec protestantskega
jezika-katoliški škof Tomaž Hren
• 17. stoletje predvsem obdobje
rokopisov-javnih in zasebnih
• Zasebno dopisovanje-plemiška
pisma kažejo rabo slovenščine
• Javni rokopisi-prisežni
obrazci(prisege)
• V 1. pol. 18. st. se je začelo
izdajanje slovenskih knjig z versko
vsebino
• Najbolj razširjena besedilna
vrsta pridiga(so besedila ki jih
duhovniki govorijo v cerkvah)
DRUGA POLOVICA 18.
STOLETJA
• Sledi doba razsvetljenstva (v
tem obdobju se je začelo
večati število tiskanih del)
• Pisci so prihajali s
Koroške,Štajerske in
Prekmurja-pojavljati so se
začele različice knjižnega
jezika
• Nekaj znanih piscev:
1. MARKO POHLIN:
obravnaval srednji jezik
2. OŽBALT GUTSMAN:
koroška različica
19. STOLETJE
• Leta 1811 VALENTIN VODNIK izda
prvo slovnico v slovenskem jezikupismenost ali gramatika (slovnica) za
perve šole
• Leta 1809 – Kopitarjeva slovnica,
zahteva enoten knjižni jezik za vse
Slovence, poziva k reformi
pisave,zagovarja načelo, EN GLAS
ENA ČRKA
• Zaradi kritike Matija Čopa so jo v
šolah prepovedali
• Zaradi metelelčice (Franc Metelko)
se je med Kopitarjevim in Čopovim
krogom vnela polemika-črkarska
pravda
• Janez Bleiweis
• Pojavi se narečje
• Hoteli so da bi bili le štirje
slovanski jeziki
(češki,poljski,ruski,ilirski)
• Prešeren in Čop sta to zavračala
• Za obstoj slovenščine si je
prizadeval tudi Kopitar
Živé naj vsi naródi,
ki hrepené dočakat dan,
da, koder sonce hodi,
prepir iz svéta bo pregnan,
da rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!
20. STOLETJE
• Večina Slovencev vključena v
Kraljevino Srbov,Hrvatov in
Slovencev – Kraljevina Jugoslavija
• V 30 letih 20 st. prišlo do
obuditve ilirističnih idej,do
novoilirstva oz. jugoslovanstva
• Nekateri so zagovarjali idejo da
Slovenci,Hrvati in Srbi niso
narodi,temveč samo plemena
istega naroda
• Po 2. sv. vojni- slovenščini
ustavno zagotovljen položaj
uradnega jezika v
Jugoslaviji,vendar se to ni
uresničevalo
• Raba slovenskega jezika močno
razmahne z osamosvojitvijo je
slovenščina postala uradni jezik v
republiki Sloveniji
• Po 2. sv. vojni dobili še vrsto
priročnikov (pripravil Marko
Repelj) izšli pod okvirjem SAZU
OŠ FRANCA LEŠNIKA – VUKA
Pripravili: MAŠA HEBAR IN KATARINA ŽENKO
Mentorica: PETRA TRSTENJAK