Transcript JEZIK IN KULTURA

ODNOS MED JEZIKOM IN KULTURO:
ALI IN NA KAKŠEN NAČIN SE KULTURA NEKE
JEZIKOVNE SKUPNOSTI PREPOZNAVA V NJENEM JEZIKOVNEM
SISTEMU?
ALI IN NA KAKŠEN NAČIN JEZIKOVNI SISTEM VPLIVA
NA NAČIN RAZMIŠLJANJA (PERCEPCIJE IN
PROCESIRANJA ZUNAJJEZIKOVNEGA SVETA) IN S TEM NA
KULTURO NJEGOVIH UPORABNIKOV?
VSEBINA PREDMETA:
KAJ IMAJO VSI JEZIKI SKUPNEGA?
KAJ IMAJO SKUPNEGA GOVORCI VELIKIH JEZIKOVNIH
DRUŽIN?
• PREGLED NAJPOMEMBNEJŠIH JEZIKOVNIH DRUŽIN
•JEZIKOVNE UNIVERZALIJE IN JEZIKOVNA TIPOLOGIJA
•PIDŽINSKI IN KREOLSKI JEZIKI
•ANALIZA POSAMEZNIH JEZIKOV
EVROPA
INDOEVROPSKI JEZIKI
DOMOVINA INDOEVROPSKIH LJUDSTEV:
jugovzhodna Rusija, kurganska kultura
5000 let pr. n. št.
družba: hierarhično organizirana, patriarhalna
dokazi - skupno besedišče:
VOLK, BUKEV, SNEG
ČLOVEK, VOJAK < ‘suženj’
SVAŠTVO – VEČ OZNAK ZA POLOŽAJ MOŠKIH V DRUŽINI
NEVESTA < ‘privedene v moževo družino’
staro irsko:
toda tudi:
máthair, athair ‘mati’, ‘oče’
muimme, aite ‘rejnica’ ‘rejnik’ – dokaz, da za
otroke niso nujno skrbeli lastni starši, pač pa
širša družina
ujec, uncle < avunculus ‘mali ded’ – dokaz o velikem pomenu
materinega brata za sestrine potomce (bolj pomemben odnos
kot med biološkim očetom in otroki)
verstva – politeistična
“moški” pantenon (cf. Hera, Afrodita : Demetra, Atena)
IZ SKUPNEGA BESEDIŠČA LAHKO SKLEPAMO, KAKO JE
BILA UREJENA INDOEVROPSKA DRUŽBA.
SELITVE INDOEVROPSKIH LJUDSTEV V VEČ
VALOVIH
S PRIČETKOM MED 4000 IN 3000 pr. n. št.
Najprej so se selili
• Indijci in Iranci
-Toharci
-Armenci
-Grki
-Iliri
-Kelti
-Italci
-Germani
-Balti
-Slovani
Indo-iranska ljudstva: indijska in iranska:
Skupno ime: arijska ljudstva (ārya- ‘gospod, plemeniti’)
Predniki indijskih ljudstev so vdrli v dolino Inda in Gangesa in od tam
potisnili stara dravidska ljudstva na Dekanski polotok. Od njih so
prevzeli veliko temeljnih sestavin indijskega verovanja:
hinduizem = temelji na bramanizmu in “dravidskem” jainizmu (pojem
karme, reinkarnacije, kastna ureditev družbe)
Indijski jeziki: klasični sanskrt, hindi (jezik hindujcev v Indiji) urdu (jezik
muslimanov v Pakistanu), bengalščina, asamščina, romščina..
Nastarejša dela: Vede (najstarejši pisni spomeniki v kateremkoli
indoevropskem jeziku, Mahabharata, Ramajana (oba epa napisana v
klasičnem sanskrtu()
Dravidski jeziki so Tam il, Telegu, Kanarese,
Mayalalam. Uradni so v posameznih zveznih državah.
V indijski družbi so bili staroselski Dravidi pripadniki
najnižjih kast.
Iranska ljudstva
Najstarejši zapisi ohranjeni v dveh narečjih: avestijščini in stari
perzijščini.
Avesta je sveta knjiga mazdaizma, verstva, ki ga je utemeljil prerok
Zaratustra. To verstvo je v Iranu v 9. stoletju izpodrinil islam.
Stara perzijščina se je ohranila v napisih o Darejevih in Kserksovih
vojnih pohodih. Iz nje se je razvila sodoba iranščina (farsi), ki pa ima
zaradi vpliva islama veliko arabskih primesi.
Drugi iranski jeziki: afganščina (paštu), osetščina, kurdščina, tadžiščina,
tudi jezik Skitov in Alanov
Armenci – med Črnim morjem in Kavkazom
Zgodaj pokristjanjeni (leta 302), prevod Biblije so dobili že v 5.
stoletju. Njihova krščanska cerkev je ostala avtonomna, s prevodom
Biblije so dobili tudi svojo pisavo. Konec 19. in v začetku 20. stoletja
so doživeli genocid s strani Turčije – mnogo Armencev se je izselilo
(Francija, Amerika).
Albanci - Shqipëri/Shqipëria
Albanija = grško ime za eno od ilirskih plemen (Ptolomej iz
Aleksandrije)
Država od 1190, v 13. st. pod Srbijo, nato pod Otomani, pred katerimi
so mnogi pobegnili preko Jadrana v južno Italijo.
Samostojni ponovno od 1912.
Po lastnem izročilu potomci Ilirov, zato naj bi bila albanščina ilirski
jezik.
Dve pomembni narečji: gheg na severu in tosk na jugu. Prvi zapisi v
ghegu, a knjižna albanščina danes temelji na tosku.
Balti – Litovci, Litvanci, stari Prusi
PRUSI - stara pruščina izumrla, ko so Pruse pokristjanili in ponemčili
tevtonski vitezi. Zadnja pisna pričevanja iz 16. stoletja, govorila se je
verjetno do 18. stoletja.
LITOVCI – litovščina med najbolj “arhaičnimi” indoevroskimi jeziki, ima
ohranjene skoraj vse slovnične kategorije in toneme. Njihova zgodovina
je tesno povezana s Poljsko – od 14. stoletja do konca 18. stoletja, ko
je skupaj z njo razdeljena med Rusijo in Prusijo. Samostojna med
obema vojnama, nato do 1990 del Sovjetske zveze.
LATVIJCI (Letonci) – v zgodovini politično razdeljeni med Poljsko,
Švedsko in Rusijo. Samostojni med obema vojnama, nato do 1991 del
Sovjetske zveze.
Slovani:
zahodni: Čehi, Slovaki, Poljaki, Lužiški Srbi (Vendi)
vzhodni: Rusi, Belorusi, Ukrajinci
južni: Slovenci, Hrvatje, Srbi, Bošnjaki, Črnogorci,
Makedonci, Bolgari
pradomovina – JV Rusija
od leta 150 selitve proti
zahodu,
severozahodu in jugozahodu
Vzodni Slovani - pokristjanjeni v 10. stoletju s strani učencev Cirila in
Metoda v starocerkveni slovanščini. Takrat so dobili tudi pisavo – cirilico.
Starocerkvena slovanščina – jezik liturgije vzhodnega (pravoslavnega)
krščanskega obredja, do 19. stoletja tudi jezik pisnega izražanja pri Rusih.
Največ govorcev (220 miljonov) ima ruščina, nato ukrajinščina in
beloruščina.
Zahodni slovani – češčina in slovaščina sta imeli skupno knjižno obliko do
19. stoletja. Govorci lužiške srbščine (okrog 150.000) živijo v okolici
Dresdna. Njihovi germanski sosedje jih imenujejo Vendi. Poljščina temelji
na narečjih iz okolice Poznana. Je edini slovanski jezik, ki ima ohranjene
nosnike.
Južnoslovnanski jeziki so slovenščina, hrvaščina, srbščina,
makedonščina, bolgarščina in stara cerkvena slovanščina. Ta je bila jezik, v
katerem so bili pokristjanjeni Slovani (Ciril in Metod) in temelji na narečjih
Slovanov iz okolice Soluna. Bolgari so bili prvotno turško ljudstvo. Slovenski
jezik se je razvil in alpsko panonskih narečij. Prvi pisni spomenik – Brižinski
spomeniki iz 10. st.
Grki – ozemlje celinske Grćije, otoke in obalo Male Azije so grška plemena
(Jonci, Eolci, Ahajci in Dorci) poselili v več valovih.
Najstareši grški jezik: mikenska grščina, ohranjena v zlogovni pisavi Linear B
na ozemlju starodavnih Miken (Peloponez).
Homerska grščina – Homer je v njej pisal v 8. stoletju pr. n. št. verjetno na
obalah Male Azije (jonsko narečje).
Klasična grščina - zapisi v vseh narečjih, a vedno bolj pomembno je bilo
atiško narečje (v njem so pisali Ajshil, Sofoklej, Evripid) Iz tega nastane koine,
t. i. helenska grščina, ki jo Aleksandrova osvajanja razširijo na veliko ozemlje od
Indije do zahodnega Sredozemlja. Iz koineja se razvije sodobna grščina, ki
svojo knjižno obliko dobi razmeroma pozno (v 20. stoletju)
Grška pisava – po lastnem izročilu iz feničanske zlogovne pisave. Imena
posameznih pismenk so enozložne semitske besede, ki jo jih predstavljali
nekdanji logogrami. Iz grške pisave so vse evropske pisave razen keltskih
ogamov.
Primerjava grškega črkopisa in zahodnosemitskih pismenk, iz katerih se je
razvila:
KELTI
Škoti - škotska gelščina
otok Man - manx
Irci – irska gelščina
Valižani valižanščina
korjnijščina
Bretonci - bretonščina
V starem veku so Kelti živeli v
celotni zahodni in osrednji Evropi,
celo v Mali Aziji.
Keltski jeziki:
britanski: valižanščina, izumrla
piktijščina, bretonščina, kornijščina
gelski: irska gelščina, škotska
gelščina, manx
Galščina na ozemlju današnje
Francije – verjento britanski jezik.
Irska gelščina je bila glavni jezik na Irskem od 5. stoletja dalje, tudi, ko je
bila pod angleško oblastjo. V 17. stoletju Jakob I upornim keltskim
poglavarjem zaseže zemljo v Ulstru in tam naseli protestante iz Škotske in
Anglije (Ulster Plantation). Gelska irščina je prepovedana in skoraj izumre, a
leta 1921 v samostojni Irski postane ob angleščini uradni jezik.
Škotsko gelščino so na otok zanesli Škoti z Irske. Danes je ohranjena le še
na Zunanjih Hebridih.
Manx je izumrl jezik na otoku Man (do 19. stoletja).
Valižanščina – Briti so se v Wales umaknili v 5. stoletju pred Anglosasi.
Danes je tam enakopravna za angleščino. Ima kakkih pol miljona govorcev.
Bretonščina se je ohranila v maloštevilnih narečjih v francoski Bretanji,
kamor so jo prinesli tisti Briti, ki so pred Anglosasi pobegnili preko Kanala.
Kornijščina je izumrla v 18. stoletju.
GERMANI in širitev njihovega ozemlja med 750 pr. n. št. in 200 n.št.
Germanski jeziki: vzhodni, severni in zahodni
Vzhodni germanski jeziki so vsi izumrli do 10. stoletja. Najpomembnejša je
bila gotščina, v kateri je zapisan prevod Biblije iz 4. stoletja (škof Wulfila).
Vsa vzhodnogermanska ljudstva so vpadala v rimski imperij in v njem
osnovala svoje države (vzhodni Goti v Panoniji in Italiji, zahodni v Španiji,
Vandali v severni Afriki, Burgundi na ozemlju Francije…)
Severni germanski jeziki so se razvili iz nordijščine: švedščina, danščina,
norveščina, ferščina in islandščina. Na Norveškem sta dva uradna jezika:
bokmal, ki je bil pod vplivom danščine zaradi danske nadvlade, in nynorsk, ki
so ga oblikovali na osnovi zahodnih norveških narečij po osamosvojitvi.
Zahodni germanski jeziki: nemščina, nizozemščina, frizijščina, angleščina.
Švičarska nemščina se je razvila iz stare alemanščine, nizozemščina pa iz
nizke frankovščine. Posebno narečje nizozemščine je flamščina (Belgija).
Angleščina se je razvila iz narečij, ki so jo jih na britansko otočje prinesli
Angli, Sasi in Juti v 5. stoletju.
ROMANSKI JEZIKI
Romanski jeziki – potomci italskih jezikov
Italska plemena so zasedla Apeninski polotok v 2. tisočletju pr. n. št.
Edini italski jezik, ki je preživel, je bila latinščina. Iz njene
“ljudske/govorjene”, t. i. vulgarne latinščine so se razvili romanski jeziki:
portugalščina, španščina, katalonščina, francoščina, provansalščina,
italijanščina, romunščina in retoromanska narečja.
TIPOLOGIJA INDOEVROPSKIH JEZIKOV:
- večina je fleksijskih, kar pomeni, da uporabljajo proste in vezane
morfeme. Posamezni vezani morfem lahko izraža več slovničnih
kategorij (hiš-am)
-prevladujoč besedni red je S V O.
-večina jezikov ima slovnični spol, ki se izraža v sistemu ujemanja
(kongruence).
Neindoevropska ljudstva v Evropi
BASKI
BASKOVŠČINA/EVSKARŠČINA
Baskija – v starem veku na veliko večjem ozemlju kot danes.
Jezik ni soroden z nobenim znanim jezikom, nekateri so ga
povezovali s kavkaškimi.
V srednjem veku so imeli svojo državo, kasneje pod
kastiljskim kraljestvom.
Po 2. svetovni vojni v Francovem režimu baskovščina zatirana.
ETA = “badskovska domovina in svoboda”
Danes – okrog 700.000 govorcev, v Baskiji ob španščini status
uradnega jezika.
TIPOLOGIJA:
•Ergativni jezik = osebek v drugačnem sklonu,
•če je povedek prehodni (ergativ) ali neprehodni (absolutiv)
•glagol. Pri prehodnih glagolih je premi predmet v enakem
•sklonu kot osebek pri neprehodnih glagolih (absolutiv).
• zapleten sistem ujemanja z osebkom in predmeti
•L e 15 glagolov se sprega sintetično, ostalo vse opisno
•Samostalnik ima potencialno 458,683 oblik (68 zaradi 17 sklonov,
2 števil, določne/nedoločneoblike, ostalo zaradi ujemanja)
•VIGESIMALNI NUMERIČNI SISTEM (osnova 20) –
tudi mundski jeziki v Aziji, Ainu, majevski, nahuatlski jezik,
v Evropi tudi v keltskih jezikih in francoščinii,
rezijščini (60 = 3 x 20 trikart dwisti)
URALSKI JEZIKI
URALSKI JEZIKI izvirajo izza Urala in se delijo na
 ugrofinske in
 samojedske jezike
Ugrofinski jeziki se delijo na ogrske (madžarščina) in finske
(finščina, estonščina, laponščina).
Laponci ali Sami živijo na severu Skandinavije. Okrog 7000 se
jih še preživlja na tradicionalen način – kot polnomadi s čredami
severnih jelenovSamojedski jeziki se govorijo na severnem obrobju Sibirje,
največ govorcev med njimi ima nenski jezik (27.000). Tudi
Samojedi ali Neni se preživljajo s čredami severnih jelenov, z
lovom in ribolovom.
TIPOLOGIJA URALSKIH JEZIKOV:
•aglutinacijski,
•veliko število sklonov (finščina 15, estonščina 14, madžarščina 18)
•ni slovničnega spola
•samojedski jeziki in v laponščina poznajo dvojino
Aglutinacijski jeziki uporabljajo proste in vezane
morfeme,
pri čemer se vezani morfemi “lepijo” drug na drugega in meje med
njimi so jasno vidne.
Zgled sklanjatve v finščini
1.nominativ
talo
2.genitiv
talon
3.akuzativ
talo
4.partitiv
taloa
5.Inesiv
talossa
6.elativ
talostani
7.ilativ
taloonsa
8.Adesiv
talolla
9.ablativ
talolta
10.alativ
talolle
11.esiv
talona
12.translativ
taloksi
13.instruktiv
taloin
14.abesiv
talotta
15.komitativ
taloineen
hiša
hiše
hišo
(del) hiše
v hiši
iz notranjosti hiše
v hišo
v/pri hiši
od hiše
k hiši
kot hiša
(spremeniti se) v hišo
s hišo
brez hiše
skupaj s hišo
ALTAJSKI JEZIKI
ALTAJSKI JEZIKI – poimenovani po pogorju Altaj v srednji Aziji
 TURŠKI JEZIKI
 MONGOLSKI JEZIKI
TUNGUŠKO-MANDŽURSKI JEZIKI
TURŠKI JEZIKI: turščina, uzbeščina, kazaščina, ujgurščina, azerščina,
čuvaščina, tatarščina, jakutščina…
Največ govorcev (60 miljonovima turščina, ki se je z otomanskim imperijem
razširila na celotni Balkan in pustila sledi v balkanskih jezikih. Turški vzpon
se je pričel leta 1452 s padcem Bizanca, končal s 1. svetovno vojno.
MONGOLSKI JEZIKI: Khalka (mongolščina) je uradni jezik v državi
Mongoliji. Prvotna domovina ob Bajkalskem jezeru, leta 1206 se začne
vladavina Džingiskana, ki razširi mongolski imeperij vse do Evrope.
Njegov vnuk – Kublajkan je zavzel Kitajsko (dinastija Juan).
TUNGUŠKI-MANDŽURSKI JEZIKI: Mandžurščina ima danes manj kot 1000
govorcev, nekdaj je bila jezik kitajskega cesarstva (Mandžurci so bili zadnja
cesarska dinastija – Qing). Od tunguških jezikov največ govorcev Evenki.
TIPOLOGIJA:
-samoglasniška harmonija
-aglutinacija
-SOV besedni red
Samoglasniška harmonija – značilna za altajske pa tudi uralske jezike –
je pojav, ko se samoglasnik v vezanem morfemu prilagaja samoglasniku v
korenskem morfemu. Zgled iz turščine:
ev ‘hiša’ - ev-ler ‘hiše’
kadin ‘ženska’ - kadin-lar ‘ženske’
V soseščini altajskih ljudstev se govorijo kavkaški jeziki (gruzijščina, čečenščina,
abhazijščina, nekdanja avarščina…) Večinoma so ergativni, poznani so tudi po za
pletenih fonemskih sistemih z veliko soglasniki – tudi vzdišnimi ejektivi.
JAPONŠČINA
Veliko tipoloških značilnosti altajskih jezikov (aglutinacija, besedni red
S-O-V), zato jo nekateri uvrščajo med altajske jezike.
Velik vpliv kitajščine – kitajski logogrami so privzeti kot pisava Kanji, ki
se uporablja za domače in kitajske besede.
Poleg pisave Kanji, še pisavi katakana (za tuje besede razen kitajskih) in
hiragana (za slovnične členke). Zadnji dve pisavi sta zlogovni.
WATASHI-wa
KISSATEN-de koohi-o
NAM-da
jaz
-osebek kavarna - v kava-predmet pijem-preteklost
‘v kavarni sem popil kavo’
WATASHI, KISSATEN, NAM – napisano s Kanji
wa, de, o, da – napisano s Hiragano
koohi – napisano s katakano
Tri družbene zvrsti jezika:
SON KEIGO – SPOŠTLJIVI JEZIK: kadar govorimo o drugih (nadrejenih
ali strankah), primeren za poslovne stike
KEN SOGNO – PONIŽNI JEZIK: kadar govorimo o sebi ali svojem krogu
TEINEIGO – VLjUDNI JEZIK
Tudi drugi jeziki imajo posebne načine za izražanje odnosa do sogovorca ali
do povedanega (vikanje, onikanje), vendar je v japonščini sistem bolj razdelan in
tog. Podobno tudi v avstronezijskih jezikih in v tajščini.
Honorifične besede (z njimi nagovarjamo, izražamo družbeni status)
japonski zgled: členki, ki se dodajajo imenom ali samostalnikom:
chan – pomanjševalnica (otroci, ljubljenčki, tesni prijatelji, deklice)
kun – (ljudje nižjega ranga, fantje)
san – najbolj splošen vljudnostni naziv (gospod, gospa, tudi za podjetja,
družinske člane)
sama – (velecenjeni)
sensei – (učitelj)
AINU
Ajnujci so prebivalci severnega japonskega
otoka Hokaido. Od Japoncev se razlikujejo po
bioloških značilnosti. Njihov jezik izumira
(16000 govorcev)
KOREJŠČINA – altajski jezik?
Korejščina je samostojen jezik, v zgodovini pod vplivom Kitajske, od katerih
so prevzeli tudi pisavo. A v 15. stoletju je njihov kralj Sejong oblikoval novo
pisavo – črkopis Hangul, čeprav še vedno uporabljajo nekaj kitajskih
logogramov.
KITAJSKO-TIBETANSKI JEZIKI
se delijo na KITAJSKE JEZIKE in
TIBETANSKO-BURMANSKE JEZIKE
KITAJSKI JEZIKI
Wén-yán – 1500 pr. n. št. – PISNA OBLIKA JEZIKA – LOGOGRAMI
Báihuà ‘pogovorni jezik’ – 1917 REFORMIRANI PISNI JEZIK
Pŭtōnguà ‘skupni jezik’ -1949 – GOVORJENI STANDARDIZIRANI
JEZIK NA OSNOVI MANDARINŠČINE
Pinjin – 1958 – latinična pisava za kitajščino
Zaradi skupne pisne tradicije Kitajci o svojih jezikih govorijo kot o
narečjih Hanskega jezika (Han – najbolj slavna kitajska dinastija iz
obdobja med 200 pr. n. št. in 200 n. št.):
Mandarinščina (70%)
Kantonščina (5,5%)
Wu (8,5%)
Hakka (4%)
Hsian (5%)
Min (4,5%)
KITAJSKE PISMENKE – LOGOGRAMI so večvrstni:
Piktogrami in ideogrami – najbolj enostavni, neposredno
upodabljajo konkretne pojme
Sestavljeni ideogrami
Fono-pomenske pismenke: sestavljene iz radikala, ki je neke vrste klasifikatorja,
in fonetične komponente, ki z upodobitvijo homofona nakaže izgovor.
mati = ženska+ (zveni kot) konj
Tipologija kitajskih jezikov
Izolativni jeziki – sodobna kitajščina v smeri aglutinacije
SVO besedni red
Tonalni jezik i
Jeziki s klasifikatorji
Izolativni jeziki uporabjajo pretežno proste morfeme in vse slovnične kategorije
izražajo s prostimi morfemi.
Tonalni jeziki imajo toneme. To so fonemi, ki se med seboj
razlikujejo le po tonu. Kitajščina ima 4 tone: ravnega, rastočega,
padajočega in padajoče-rastočega.
Klasifikatorji so praviloma prosti morfemi, ki opravljajo podobno
funkcijo kot obrazila pri jezikih, ki imajo slovnični spol. Taki jeziki
so poleg kitajskih še tajski, avstralski, majevski in drugi.
Murrinhpatha (avstralski jezik):
Nanti kamarl : K:generično + oko = oko
Kura kamarl : K: vodni + oko = luža
Mi kamarl: K: rastlinska hrana + oko = zrno
Klasifikatorji se razlikujejo po tem, ob kateri besedni vrsti se
uporabljajo:
Samostalniški: (Yidini) bama waguja: K:oseba + mož
Numerični: (tajsko) luuk saam khon: otrok + trije-K:oseba)
Glagolski: (Waris): sa ka-m put-ra-ho-o kokos + meni + K:okroglodati
Kitajski jeziki imajo numerične klasifikatorje > “MEASURE
WORDS”
¸…..
JEZIKI V INDOKINI – AVSTRO-AZIJSKI JEZIKI:
MONSKO-KMERSKI (KMERSKI, MONSKI)
VIETNAMŠČINA
TAJSKI JEZIKI (LAOŠKI, TAJSKI)
Vietnamščina in tajski jeziki so tonemski, vietnamščina najbolj
Izolativni jezik na svetu
AVSTRONEZIJSKI JEZIKI ali MALAJSKO-POLINEZIJSKI JEZIKI
Vzhodna skupina: mikronezijski,
malonezijski, polinezijski jezik
Zahodna skupina: malgaščina,
malajščina, indonezijski,
filipinski jeziki
TIPOLOGIJA – MAJHNI FONEMSKI SISTEMI,
REDUPLIKACIJA
ABORIDŽINSKI JEZIKI
150 jezikov, 50.000 Abordžinov, 30.000 govorcev
noben od jezikov več kot 5000 govorcev
Avstralija poseljena pred 40.000-50.00 leti
TIPOLOGIJA
Večina jezkov je polisintetičnih.
Večina jezikov je ergativnih.
Jeziki imajo klasifikatorje ali slovnične spole –
so razredni jeziki.
Večina jezikov ima posebne socialne zvrsti –
“mother-in-law-language”.
Večina jezikov ima znakovni jezik za čas
žalovanja ali iniciacije .
RAZREDNI JEZIKI so jeziki, v katerih so samostalniki
kategorizirani v razrede ali v spole po skupni pomenski
lastnost i. Formalno se to izraža končnico ali predpono, ta pa
se lahko ponavlja v sistemu ujemanja ali kongruence
(agreement).
Če je razredov razmeroma malo, govorimo o SPOLU (gender),
če jih je veliko, o RAZREDIH (classes).
Avstralski jeziki imajo 4 spole: moškega, ženskega, “brezmesna
hrana”, ostalo.
Veliko razredov imajo bantujski jeziki.
JEZIKI V AFRIKI
AFRIŠKO-AZIJSKI JEZIKI
NILSKO-SAHARSKI
NIGRSKO-KONGOŠKI
KOISANSKI JEZIKI
AFRIŠKO-AZIJSKI JEZIKI (nekdaj Semitsko-Hamitski jeziki)
SEMITSKI JEZIKI: Mala Azija, severna Afrika
BERBERSKI JEZIKI (severna Afrika, nomadski jeziki, med njimi jezik Tuaregov)
EGIPČANSKI JEZIKI (jezik Koptov, ki je še ohranjen kot liturgični jezik
egipčanskih kristjanov, je bil v 3. stoletju zapisan v grški pisavi)
KUŠITSKI JEZIKI (imenovani po Kušu, Hamovem sinu. V starem veku je na
ozemlju Sudana obstajalo kraljestvo Kuš, ki so si ga podjarmili Egipčani).
Semitski jeziki – največja skupina med vsemi, več teorij o izvoru, najverjetneje
izvirajo z Arabskega polotoka :
Akadijščina (konec 3. tisoč. pr. n. št.)
Asirščina (2. tisoč. pr.n.št.)
Babilonščina (Hamurabi, splošni jezik sporazumevanja v Mezopotamiji)
Aramejščina (materni jezik Kristusa, pogovorni jezik Judov in splošni
sporazumevalni jezik na Bližnjem vzhodu po babilonščini)
etiopski amharijščina, gezijščina
Arabščina – obstaja v klasični obliki, v kateri je zapisan Koran in kot
sodobna arabska narečja, ki se med seboj razlikujejo po besedišču in
slovnici. Z islamom so arabščino zanesli po celotni severni Afriki, vse do
Španije. Posebno arabsko narečje se govori na Malti.
Hebrejščina – klasična je zapisana v stari zavezi Biblije in v judovski Tori.
Kot pogovorni jezik jo je izpodrinila aramejščina. Hebrejščino so “obudili” v
19. stoletju, ko so iz starih korenov ustvarili novo besedišče – ivrit.
TIPOLOGIJA semitskih jezikov
besedni red: VSO > v sodobnih narečjih obrat proti SVO
samostalnik prvotno 3 sklone (imenovalnik, tožilnik in rodilnik),
večinoma so izginili
prvotno 3 števila: ednina, dvojina, množina, večina jih je ohranila
glagolski časi/vidi: perfekt in imperfekt
morfologija: trifonemski korenski morfemi:
kitāb- ‫“كِتاب‬knjiga”
kutub- ‫“ ُك ُتب تب‬knjige”
kutayyib- ‫“ ُك َت ّْيب‬knjižica”
kitābat- ‫“ كِتابة‬pisanje”
kātib- ‫“ كتِب‬pisec, pisatelj” etc.
fonemski sistem: le 3 samoglasnike
NIGRSKO-KONGOŠKI JEZIKI
Nigrsko-kongoški jeziki (1350)
•Benuejsko-kongoški (800)
•Atlantski
•Kvajski…
Benuejsko-kongoški jeziki – NAJVEČ BANTUJSKIH
(več kot polovica, 2/3 govorcev)
Swahili
Xhosa
Zulu
Rwanda
Swazi
Kongo
Shona
Ndebele…
TIPOLOGIJA BANTUJSKIH JEZIKOV
Razredni jeziki: veliko število “spolov”
Zgled iz svahilščine:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
OSEBE (mtu – watu ‘človek’)
RASTLINE (mti – miti ‘drevo)
ŽIVALI, NEKATERI SADEŽI, NEBANTUJSKE BESEDE (njiva – nijiwa ‘golobica)
PREDMETI, MAJHNO/SLABOTNO (kitu – vitu ‘stvar’, mtoto, kitoto ‘otrok, dete’)
VELIKE STVARI (jitu – majitu ‘velikan’)
ABSTRAKTNI POJMI (uzima ‘življenje’)
KRAJ, PROSTOR (mahali)
IZGLAGOLSKI SAMOSTALNIKI (kuimba ‘petje)
TIPOLOGIJA BANTUJSKIH JEZIKOV
Razredni jeziki: veliko število “spolov”
Zgled iz svahilščine:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
OSEBE (mtu – watu ‘človek’)
RASTLINE (mti – miti ‘drevo)
ŽIVALI, NEKATERI SADEŽI, NEBANTUJSKE BESEDE (njiva – nijiwa ‘golobica)
PREDMETI, MAJHNO/SLABOTNO (kitu – vitu ‘stvar’, mtoto, kitoto ‘otrok, dete’)
VELIKE STVARI (jitu – majitu ‘velikan’)
ABSTRAKTNI POJMI (uzima ‘življenje’)
KRAJ, PROSTOR (mahali)
IZGLAGOLSKI SAMOSTALNIKI (kuimba ‘petje)
UJEMANJE ALI KONGRUENCA (AGREEMENT, CONCORD), je pojav, da se
oblika besede v stavku ujema z obliko druge besede ali besed. Običajno se
ujemajo prilastki in jedra samostalniških zvez, osebki in povedki ipd. Po vsebini
gre za ponavljanje iste informacije – od tod izraz REDUNDANCA.
Zgled:
Kitabu kimoja kitatosha ‘ena breska zadostuje’
KOISANSKI JEZIKI – jeziki ljudstev Khoikhoi in San na jugu Afrike
Od 3. stoletja pod pritiskom bantujskih ljudstev, ki so prišla na jug Afrike z
območja ob Ekvatorju.
Khojci (Hotentoti)so od njih prevzeli živinorejo in navade, tako da mnogi med
njimi danes govorijo bantujske jezike.
Sani (Nami, Bušmani) živijo pretežno v puščavi Kalahari in kakih 75.000 se jih
še ukvarja z lovom in nabiralništvom.
Najbolj značilna lastnost koisanskih jezikov so kliki ali tlesniki.
KLIKI so soglasniki, ki nastanejo ob tem, ko zrak zaokroži po ustni
votlini.. Zgled takšnega glasu je posnemovalni zvok poljuba,
zamaška pri odpiranju steklenice, zvok za izražanje
neodobravanja… Koisanski jeziki jih imajo veliko, saj se izgovarjajo
tudi v kombinaciji z drugimi fonemi.
Tudi nekateri bantujski jeziki, npr. Xhosa, imajo klike, a le tri.
AMERIŠKI JEZIKI
-Indoevropski jeziki: angleščina, francoščina, španščina, portugalščina,
nizozemščina
-Kreolski jeziki na osnovi indoevropskih jezikov
-Staroselski jeziki
Staroselski ameriški jeziki - vsaj 30.000 let
-Ob prihodu belcev 90 miljonov (10 v ZDA/Kanadi in 30 v Mehiki);
-Danes: 200 jezikov (200.000 govorcev v ZDA/Kanadi)
-350 jezikov (6 miljonov govorcev v Srednji Am.)
-450 jezikov (12 miljonov govorcev v Južni Am.)
KLASIFIKACIJA
(po Greenbergu):
Eskimsko-aleutski jeziki
Nadenski jeziki
Amerindski jeziki
Eskimsko-aleutski jeziki
Inuit – (110.000), Yupik – (16.000)
aleutski jezik
Nadenski jeziki – večina atabaških (Athabascan)
Navajo – (150.000)
apaški jezik
Amerindski jeziki
algonkijski: Algonquin, Arapaho, Blackfoot Chayenne, Cree,
Delaware (Leni-Lanape), Shawnee, Mohican, Ojibwa Chippewa)
sujski: Sioux (Lakota, Dakota), Crow
irokeški Iroquois, Mohawk, Cheroquee, Chocktaw
uto-azteški: Nahuatl (jezik Aztekov)
majevski: Mayan, Yucatec, Quiche
aravaški, karibski jeziki
andski jeziki: Quechua, Guarani, Aymara
Ameriški jeziki so pogosto polisintetični, imajo implozive in ejektive, so
ergativni in imajo pogosto tudi klasifikatorje. Stari Azteki, Maji in Inki so
imeli visoko razvite družbe.
PIDŽINSKI IN KREOLSKI JEZIKI
pidžinščina (pidgin) - pomožni jezik, sporazumevanje med govorci med
seboj nerazumljivih jezikov na omejenem področju delovanja (trgovina)
Besedišče iz enega jezika (pogosto kolonialnega), slovnica samosvoja in
skupna vsem pidžinščinam.
Število slovničnih kategorij in njihovih vrednosti omejeno na minimum,
kodiranje zelo transparentno: veliko skupnega z jezikovnimi
univerzalijami.
Sapos yu kisim bagarap, kisim namba bilong narapela draiva, sapos yu
ken, kisim naim bilong em na adres tu, na tokim polis longen. Noken
paitim em o tok nogut long em.
(Rot Sefti Niugini, 1972)
Fonologija: 5 osnovnih samoglasnikov, priporniki v zapornike, zveneči v
nezveneče
Slovnica: zmanjšano število vrednosti slovničnih kategorij, zelo
transparentno kodiranje.
Kreolski jeziki - že prvi jezik sporazumevanja, veča se število
“obveznih” informacij, prične se morfološko kodiranje.
I bai di eg dem (gvajanska kreolščina: He bought the eggs)
A bin rait ‘I wrote’
A de rait ‘I’m writing’
A don rait ‘I have written’ (Krio – zahodna Afrika)