Astronomija

download report

Transcript Astronomija

SREDNJI VEK
Matematika
Astronomija
• traja (476-1492)
•Evklid
•Aristarh
• za zananost pomembnovseučilišče v Aleksandriji
•Arhimed
•Eratosten
•Heron
•Hiparh
•Diofant
•Ptolomej
(332 pr.n.št-642 po.n.št)
- zraven filozofije se
razvijata matematika in
astronomija
http://sl.wikipedia.org/wiki/Aristarh
Ptolemaj - Wikipedija, prosta
enciklopedija
Aristarh
Ptolomej
• skuša
izračunati
razdaljo
med
Soncem in
Luno
• gibanje planetov (
epicikli in deferenti), velik
pomen skozi srednji vek!
Eratosten
Hiparh
• določi
Zemljin obod
•precesija
enakonočij
MRAČNI VEK (642-1453)
• krščanstvo ogroža znanost
•nasprotovanje vere
•Justijan l. 529 prepove
vsako pogansko znanost
•fizika se v začetku
skoraj ne razvija več
•Posledica (konec
Aleksandrijske šole in
Atenske)
• astronomija se
razvija v napačno
smer
•Konča se l. 642 ko
mohamedanci zavzamejo
mesto
• vse pretrgane niti
povežejo Arabci
•Konstantinopel (mirujoči
rezervoar)
Srednjeveška podoba
univerzuma in njene antične
predpostavke.
• povsem sprejeta
Aristotelova naravna
filozofija, ki vključuje
tudi fiziko
ARABSKA ZNANOST
Al-Hazen in optika
• ukvarja se s problemom
loma
• odkrije da Ptolomejev
zakon velja le za male
kote
• al-Hazenov problem
(odnos med lego s. vira in
slike)
•pravilno razloži vid
• camera obscura
Adventures in
CyberSound: Alhazen
• določi višino
atmosfere
http://www.unhas.ac.id/~rhiza/saintis
/biruni.html
• arabske
številke(Leonardo
iz Pise)
• ogromno znanja se razširi
na zahod
• fizika se otrese zgolj
spekulativne atmosfere,
postaja eksperimentalna
znanost!!!
Al-Biruni
• astronom, fizik, geograf
• po Arhimedovi metodi
določi specifično težo
kovin in dragocenih
kamnov
• pobude od
osebnosti z
visokim
položajem
• Karel Veliki
• Friderik 2.
•Friderik
ustanovi
vseučiteljišče
znanost v samostanih
•
frančiškani(Grossetes
e, Roger Bacon,..
• dominikanci (Tomaž
Akvinski)
Akvinski
• znanje iz vere
in naravnega
razuma
• čutne zaznave
• Aristotelova in
Platonova dela so
najboljši primeri
logičnega
mišljenja, torej se
njuni nazori
skladajo s
krščansko vero
CATHOLIC
ENCYCLOPEDIA:
Robert Grosseteste
Robert Grosseteste
• več znanosti v
vseučiliške učne
načrte, uvede
Aristotela
• temeljna prvinasvetlobe
• zanimanje za
optiko(poskusi z
zrcali in lečami,
poskuša razložiti
mavrico
Roger Bacon - Wikipedija,
prosta enciklopedija
Roger Bacon
• Opus Majus, Klement
4.
• ve za zakon o lomu in
odboju
• uporaba leč za očala
• vozovi, ladje in leteči
stroji na mehanski
pogon
• možnost uporabe
smodnika in vžigalnih
leč, plovba okoli Zemlje
• znanje s poskusi
•Giacomo Rondi in
Federik Grisogono
opišeta plimovanje (
skoraj vsi problemo se
rešujejo v okviru
Aristotelove naravne
filozofije)
• Jean Burdian zavrača
del Aristotelovih
fizikalnih teorij
• impetus, nebeške sfere
•s svobodno voljo se ni
mogoče gibati, če sta si
spodbudi nasprotni
Merton College
• ločitev kinematike
in dinamike
• definirano
enakomerno
gibanje, v katerem
se enak prirastek
hitrosti doseže v
enakih časovnih
razmahih
• pomemben je pojem
kvantitativne spremembe, v stari
Grčiji so spremembe jemali kot
kvaliteto, napredek v optiki
Merton College, University of
Oxford
Rojstvo moderne znanostihumanizem in
renesansa(1452-1600)
PREDSTAVNIKI
• Da Vinci
•tisk, pomeni da so knjige
nenadoma dostopnejše
•Tycho Brache
• človek se nekako začne
zavedat da ni središče
vsega
•Giordano Bruno
• odkritja
•Kopernik
•Stevinus
• Michelangelo
•Galileo Galilei
• Kepler
Nikolaj Kopernik
• Comentariolus
• svetovalec v poljski
vladi za denarne zadeve
• ovrže Ptolomejeve ideje
•Osiander
• sončevo leto na 28
sekund natančno
• heliocentrični
sestav(kopernikova
teorija)
• vrtiljak in navidezno
gibanje
• trdi kot Aristarh
Kopernik
Leonardo da Vinci
• renesančni umetnik
• vojaški inženir
• dvigalo za stolnico,
prvo padalo
• heliocentrični sestav
• večno gibanje ni
mogoče
•svetloba kot
valovanje
•padajoče telo veča
svojo hitrost
• perpetum mobile
Leonardo da Vinci
• nespremenljivi zakoni
mehanike uravnavajo
vesolje
•Telo teži v smeri
gibanja
STEVINIUS
• inženir
• paralelogram sil
• padajoči list
• načelo virtualnih
premikov
• hitrost padanja ni
odvisna od teže telesa
• Statika in hidrostatika
GALILEO GALILEI
• profesor matematike
• poševni stolp v Pisi, Jupiter,
Venera
• topovska krogla in puškina
padata z enako hitrostjo
• hitrost padanja je sorazmerna
s časom
•Galilejeve transformacije
• Eppur si muove
• Sonce miruje
http://inventors.about.co
m/library/inventors/blgali
leo.htm
Johan Kepler
• tiri planetov so
elipse(ugotovi)
• anima motrix
• Planet se giblje po elipsi,
ki ima Sonce v enem od
svojih žarišč.
• Premica, ki spaja sonce s
planetom, opiše v enakih
časih enake ploščine.
•Kvadrati obhodnih dob
planetov so sorazmerni s
kubom njihovih razdalj od
Sonca.
• krožnica za naravo
značilna krivulja, ne
velja več, osem ločnih
minut
• kasneje Newton
pokaže, da je pot
padajočega predmeta,
ki ga privlači Zemlja, s
silo o. sorazmerno s
kvadratom
razdalje.(ELIPSA)
http://www.kepler.arc.na
sa.gov/johannes.html
Posredna uporaba fizike v
srednjem veku
History
Navigacija
SEKSTANT
Če veš npr. koliko je ura v Londonu in ob tej uri
pomeriš višino sonca na nebu, oziroma poznaš
lokalni čas, lahko določiš zemljepisno širino (lokalni
čas lahko določiš tudi s tem, da najdeš najvišjo
točko sonca v dnevu, takrat je ura 12).
Iz višine sonca ob 12 uri ( z malo računanja pa tudi
ob kaki drugi), ter datuma, pa lahko določiš še
zemljepisno dolžino.
Nekoliko pomemben podatek je tudi ali si tedaj na
severni ali na južni polobli. To pa se da določiti s
kompasom.
GNOMON
Priprava sestavljena iz navadne palice in uteži. Palica je pravokotno
zabodena v zemljo, pravi kot pa se določi s pomočjo vrvi, na
katero je obešena utež. Tako narejena svinčnica je namreč vedno
pravokotna na horizontalno ravnino gnomona. Poznali so ga že
približno 2000 let pr. n. š. in sicer Babilonci. Kitajci pa so z njim
že okrog leta 1100 pr. n. š. skoraj točno izračunali nagib ekliptike
proti nebesnemu ekvatorju. V pradavnini se je glede na smer in
dolžino gnomona ter njegove sence določala doba dneva, stari
astronomi pa so znali določiti tudi smer meridiana, izmeriti višino
Sonca in določiti nagib ekliptike. Eratosten (276 – 194 pr. n. š. )
pa je z njim izračunal celo obseg zemlje
KVADRANT
Sestavljen je bil iz trikotne lesene plošče (kasneje
kovinske) s krožnim lokom 90O, ker je predstavljal
četrtino kroga je po tem tudi dobil ime, kvadrant. Začetni
del ene katete so približali očesu in vzdolž nje opazovali
nebesno telo, na krožnem delu kvadranta pa je svinčnica
kazala višino nebesnega telesa.
ASTROLAB
Astrolab je bil sestavljen iz okrogle kovinske plošče, na kateri je
bila označena stopinjska razdelitev. Na vrhu plošče je bil prstan,
ki je omogočal, da je bilo 0O stopinjske razdelitve vzporedno z
ravnino horizonta. Z vizirjem pritrjenim na sredini astrolaba pa
so izvajali merjenje višine. Vizir so usmerili proti nebesnemu
telesu, na stopinjski lestvici pa so odčitali vrednost višine.
OROŽJE
SAMOSTREL
Lok priterjen na oporo. Kako je močan
pove podatek, s kako silo moramo
napeti tetivo. Podatek podan v funtih,
srednjeveški tam okrog 400 funtov.
KATAPULT
Seznam srednjeveškega
orožja - Wikipedija, prosta
enciklopedija
BALISTA
Prva verzija je imela v elastične, močne pletenice vstavljene vzvode. Moč
baliste je imala osnovo v močnem zvijanju (torziji) teh dveh zvitkov. Z njo so
metali predvsem kamne, svinčene krogle in puščice v obliki tramov pod
kotom 45 stopinj.
Druga verzija je imela lesen ali jeklen lok, katerega moč je imela osnovo v
elastičnosti dveh jeklenih lokov