Transcript Astronomija
SREDNJI VEK Matematika Astronomija • traja (476-1492) •Evklid •Aristarh • za zananost pomembnovseučilišče v Aleksandriji •Arhimed •Eratosten •Heron •Hiparh •Diofant •Ptolomej (332 pr.n.št-642 po.n.št) - zraven filozofije se razvijata matematika in astronomija http://sl.wikipedia.org/wiki/Aristarh Ptolemaj - Wikipedija, prosta enciklopedija Aristarh Ptolomej • skuša izračunati razdaljo med Soncem in Luno • gibanje planetov ( epicikli in deferenti), velik pomen skozi srednji vek! Eratosten Hiparh • določi Zemljin obod •precesija enakonočij MRAČNI VEK (642-1453) • krščanstvo ogroža znanost •nasprotovanje vere •Justijan l. 529 prepove vsako pogansko znanost •fizika se v začetku skoraj ne razvija več •Posledica (konec Aleksandrijske šole in Atenske) • astronomija se razvija v napačno smer •Konča se l. 642 ko mohamedanci zavzamejo mesto • vse pretrgane niti povežejo Arabci •Konstantinopel (mirujoči rezervoar) Srednjeveška podoba univerzuma in njene antične predpostavke. • povsem sprejeta Aristotelova naravna filozofija, ki vključuje tudi fiziko ARABSKA ZNANOST Al-Hazen in optika • ukvarja se s problemom loma • odkrije da Ptolomejev zakon velja le za male kote • al-Hazenov problem (odnos med lego s. vira in slike) •pravilno razloži vid • camera obscura Adventures in CyberSound: Alhazen • določi višino atmosfere http://www.unhas.ac.id/~rhiza/saintis /biruni.html • arabske številke(Leonardo iz Pise) • ogromno znanja se razširi na zahod • fizika se otrese zgolj spekulativne atmosfere, postaja eksperimentalna znanost!!! Al-Biruni • astronom, fizik, geograf • po Arhimedovi metodi določi specifično težo kovin in dragocenih kamnov • pobude od osebnosti z visokim položajem • Karel Veliki • Friderik 2. •Friderik ustanovi vseučiteljišče znanost v samostanih • frančiškani(Grossetes e, Roger Bacon,.. • dominikanci (Tomaž Akvinski) Akvinski • znanje iz vere in naravnega razuma • čutne zaznave • Aristotelova in Platonova dela so najboljši primeri logičnega mišljenja, torej se njuni nazori skladajo s krščansko vero CATHOLIC ENCYCLOPEDIA: Robert Grosseteste Robert Grosseteste • več znanosti v vseučiliške učne načrte, uvede Aristotela • temeljna prvinasvetlobe • zanimanje za optiko(poskusi z zrcali in lečami, poskuša razložiti mavrico Roger Bacon - Wikipedija, prosta enciklopedija Roger Bacon • Opus Majus, Klement 4. • ve za zakon o lomu in odboju • uporaba leč za očala • vozovi, ladje in leteči stroji na mehanski pogon • možnost uporabe smodnika in vžigalnih leč, plovba okoli Zemlje • znanje s poskusi •Giacomo Rondi in Federik Grisogono opišeta plimovanje ( skoraj vsi problemo se rešujejo v okviru Aristotelove naravne filozofije) • Jean Burdian zavrača del Aristotelovih fizikalnih teorij • impetus, nebeške sfere •s svobodno voljo se ni mogoče gibati, če sta si spodbudi nasprotni Merton College • ločitev kinematike in dinamike • definirano enakomerno gibanje, v katerem se enak prirastek hitrosti doseže v enakih časovnih razmahih • pomemben je pojem kvantitativne spremembe, v stari Grčiji so spremembe jemali kot kvaliteto, napredek v optiki Merton College, University of Oxford Rojstvo moderne znanostihumanizem in renesansa(1452-1600) PREDSTAVNIKI • Da Vinci •tisk, pomeni da so knjige nenadoma dostopnejše •Tycho Brache • človek se nekako začne zavedat da ni središče vsega •Giordano Bruno • odkritja •Kopernik •Stevinus • Michelangelo •Galileo Galilei • Kepler Nikolaj Kopernik • Comentariolus • svetovalec v poljski vladi za denarne zadeve • ovrže Ptolomejeve ideje •Osiander • sončevo leto na 28 sekund natančno • heliocentrični sestav(kopernikova teorija) • vrtiljak in navidezno gibanje • trdi kot Aristarh Kopernik Leonardo da Vinci • renesančni umetnik • vojaški inženir • dvigalo za stolnico, prvo padalo • heliocentrični sestav • večno gibanje ni mogoče •svetloba kot valovanje •padajoče telo veča svojo hitrost • perpetum mobile Leonardo da Vinci • nespremenljivi zakoni mehanike uravnavajo vesolje •Telo teži v smeri gibanja STEVINIUS • inženir • paralelogram sil • padajoči list • načelo virtualnih premikov • hitrost padanja ni odvisna od teže telesa • Statika in hidrostatika GALILEO GALILEI • profesor matematike • poševni stolp v Pisi, Jupiter, Venera • topovska krogla in puškina padata z enako hitrostjo • hitrost padanja je sorazmerna s časom •Galilejeve transformacije • Eppur si muove • Sonce miruje http://inventors.about.co m/library/inventors/blgali leo.htm Johan Kepler • tiri planetov so elipse(ugotovi) • anima motrix • Planet se giblje po elipsi, ki ima Sonce v enem od svojih žarišč. • Premica, ki spaja sonce s planetom, opiše v enakih časih enake ploščine. •Kvadrati obhodnih dob planetov so sorazmerni s kubom njihovih razdalj od Sonca. • krožnica za naravo značilna krivulja, ne velja več, osem ločnih minut • kasneje Newton pokaže, da je pot padajočega predmeta, ki ga privlači Zemlja, s silo o. sorazmerno s kvadratom razdalje.(ELIPSA) http://www.kepler.arc.na sa.gov/johannes.html Posredna uporaba fizike v srednjem veku History Navigacija SEKSTANT Če veš npr. koliko je ura v Londonu in ob tej uri pomeriš višino sonca na nebu, oziroma poznaš lokalni čas, lahko določiš zemljepisno širino (lokalni čas lahko določiš tudi s tem, da najdeš najvišjo točko sonca v dnevu, takrat je ura 12). Iz višine sonca ob 12 uri ( z malo računanja pa tudi ob kaki drugi), ter datuma, pa lahko določiš še zemljepisno dolžino. Nekoliko pomemben podatek je tudi ali si tedaj na severni ali na južni polobli. To pa se da določiti s kompasom. GNOMON Priprava sestavljena iz navadne palice in uteži. Palica je pravokotno zabodena v zemljo, pravi kot pa se določi s pomočjo vrvi, na katero je obešena utež. Tako narejena svinčnica je namreč vedno pravokotna na horizontalno ravnino gnomona. Poznali so ga že približno 2000 let pr. n. š. in sicer Babilonci. Kitajci pa so z njim že okrog leta 1100 pr. n. š. skoraj točno izračunali nagib ekliptike proti nebesnemu ekvatorju. V pradavnini se je glede na smer in dolžino gnomona ter njegove sence določala doba dneva, stari astronomi pa so znali določiti tudi smer meridiana, izmeriti višino Sonca in določiti nagib ekliptike. Eratosten (276 – 194 pr. n. š. ) pa je z njim izračunal celo obseg zemlje KVADRANT Sestavljen je bil iz trikotne lesene plošče (kasneje kovinske) s krožnim lokom 90O, ker je predstavljal četrtino kroga je po tem tudi dobil ime, kvadrant. Začetni del ene katete so približali očesu in vzdolž nje opazovali nebesno telo, na krožnem delu kvadranta pa je svinčnica kazala višino nebesnega telesa. ASTROLAB Astrolab je bil sestavljen iz okrogle kovinske plošče, na kateri je bila označena stopinjska razdelitev. Na vrhu plošče je bil prstan, ki je omogočal, da je bilo 0O stopinjske razdelitve vzporedno z ravnino horizonta. Z vizirjem pritrjenim na sredini astrolaba pa so izvajali merjenje višine. Vizir so usmerili proti nebesnemu telesu, na stopinjski lestvici pa so odčitali vrednost višine. OROŽJE SAMOSTREL Lok priterjen na oporo. Kako je močan pove podatek, s kako silo moramo napeti tetivo. Podatek podan v funtih, srednjeveški tam okrog 400 funtov. KATAPULT Seznam srednjeveškega orožja - Wikipedija, prosta enciklopedija BALISTA Prva verzija je imela v elastične, močne pletenice vstavljene vzvode. Moč baliste je imala osnovo v močnem zvijanju (torziji) teh dveh zvitkov. Z njo so metali predvsem kamne, svinčene krogle in puščice v obliki tramov pod kotom 45 stopinj. Druga verzija je imela lesen ali jeklen lok, katerega moč je imela osnovo v elastičnosti dveh jeklenih lokov