Transcript Nada Stropnik

Nada Stropnik
Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana
[email protected]
Minimalni življenjski stroški in minimalni dohodek
KAKO LAHKO IZBOLJŠAMO SISTEM NA PODROČJU NOVE SOCIALNE ZAKONODAJE?
Posvet, Državni svet, Ljubljana, 13. maja 2013
Ocena minimalnih življenjskih stroškov
• Minimalni dohodek je bil določen na podlagi ocene življenjskih stroškov ter z
uporabo iste metode leta 1998 in leta 2009.
• Podlaga: Anketa o porabi gospodinjstev (1993 oz. 2005-2007) in
prehrambeni načrti za določene tipov potrošnikov (Inštitut za varovanje
zdravja Republike Slovenije). Leta 2009: prehrambeni načrt (oz.
prehrambena košarica) za moškega, starega 19-65 let.
• Upoštevana je poraba 40 % nekmečkih gospodinjstev z najnižjimi dohodki.
Določitev osnovnega zneska minimalnega dohodka
• V času odločanja o osnovnem znesku minimalnega dohodka, so primerljivi
transferji znašali: povprečno denarno nadomestilo za brezposelnost neto
431,17 EUR, minimalni dohodek za prvo odraslo osebo 221,70 EUR,
državna pokojnina 187,32 EUR in minimalna neto plača 450 EUR.
• Pogajanja med socialnimi partnerji: minimalni življenjski stroški, ocenjeni
na podlagi porabe 20 % nekmečkih gospodinjstev z najnižjimi dohodki
(562,07 EUR), so sprejeti za novo višino minimalne plače.
• Minimalni dohodek mora biti nižji od minimalne plače, da se ne izniči
spodbude za delo. Izračun brez upoštevanja življenjskih potrebščin, ki se
jim je v določenem obdobju moč izogniti (izdatki, povezani z vzdrževanjem
stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin, rekreacijo, kulturo
in podobnim) je dal znesek 385,08 EUR. Toda, zaradi posledično
nesprejemljivega razmerja do najnižjih plač je v zakonu kot osnovni
minimalni dohodek določeno 75% tega zneska, toda z možnim 28% oz.
56% dodatkom za aktivnost.
Razmerje med minimalnim dohodkom in minimalno/povprečno plačo
Januar 2013 (neto zneski, zaokroženi):
• Minimalna plača: 600 EUR
• Povprečna plača: 998 EUR
•
•
•
•
•
Osnovni znesek minimalnega dohodka: 260 EUR
Samska oseba, ki dela več kot 128 ur/mesec: 406 EUR
Par, ki dela več kot 128 ur/mesec: 572 EUR
Samska oseba z dijakom in mlajšim otrokom: 829
Par z dijakom in mlajšim otrokom: 1.011 EUR
Leta 2009 je bila minimalna plača 460 EUR (marca 2010 je zvišana za 22%).
Leta 2011 je minimalno plačo prejemalo 44 tisoč zaposlenih.
(Ne)ustreznost višine minimalnega dohodka
Primer samske osebe:
• Osnovna višina minimalnega dohodka je 288,31 EUR (zakon iz leta 2010), z
ZUJS znižana na 260 EUR.
• Najvišji minimalni dohodek je 450,54 EUR (osnovni znesek + dodatek za
aktivnost; po zakonu iz leta 2010), z ZUJS znižan na 405,60 EUR.
• Prag tveganja revščine za samsko osebo, na podlagi dohodkov iz leta 2010:
600 EUR.
Minimalna plača, minimalni dohodek in otroški dodatek: odrasla
oseba z otrokom (neto EUR mesečno, 2013)
V tabeli primerjamo minimalno plačo, minimalni dohodek in prag tveganja relativne revščine.
Navedeni otroški dodatek je že vsebovan v minimalnem dohodku, torej ni dodaten prejemek
družine.
Vrstni red uveljavljanja pravic
• Otroški dodatek naj ne bi bil namenjen kritju minimalnih življenjskih
stroškov; ni socialnovarstveni prejemek, temveč je ukrep družinske politike
in zato nadgradnja socialnovarstvene politike. Zato ni prav, da je prvi v
vrstnem redu uveljavljanja pravic iz javnih sredstev.
• Sedanji vrstni red je toliko bolj neprimeren po zvišanju otroških dodatkov
za dijake.
• Zaradi tega ima zagotavljanje minimalnega dohodka nekoliko izkrivljeno
funkcijo. Denarna socialna pomoč bi se morala določati brez upoštevanja
otroškega dodatka.
• Izhodiščni „greh“: zvišanje otroškega dodatka leta 1999 (v povprečju za
38%), ki je imelo za posledico nesprejemljivo razmerje med najvišjimi
zneski otroškega dodatka in minimalno plačo - močan dejavnik, ki ne
spodbuja dela.
Posledica
(Tudi) zaradi otroškega dodatka v dohodku družine se je DSP znižala polovici
dvostarševskih družin, 92% enostarševskih družin in 98% vseh družin s tremi
in več otroki (osnova so vse družine določenega tipa, ki se jim je znižala DSP)
(Dremelj in dr. 2013).
Stanovanjsko posojilo
• Neustrezna opredelitev dohodka v kombinaciji s premoženjem:
upoštevanje tako zneska dohodka, ki predstavlja odplačilo posojila, kot
tudi vrednosti nepremičnine v gradnji. Odplačilo stanovanjskega posojila je
materializirano v vrednosti nepremičnine. Ekstremni primer: upošteva se
še stanovanjsko posojilo, ki ga je banka nakazala na bančni račun.
Primer
• Zaradi upoštevanja vrednosti nepremičnine v gradnji družina ni upravičena
do otroškega dodatka in mora več plačati za vrtec. Hkrati se ji v dohodek
šteje tudi znesek odplačila stanovanjskega posojila.
Predlogi za izboljšavo sistema
• (Namenski) prejemki, ki niso namenjeni kritju minimalnih življenjskih
stroškov, naj se ne upoštevajo v dohodku za odmero denarne socialne
pomoči in prejemkov oz. subvencij, ki jih družine prejemajo iz javnih
sredstev. Takšna prejemka sta (vsaj) otroški dodatek in republiška
štipendija.
• Če se upošteva premoženje, se ne sme upoštevati tudi dohodka,
namenjenega za ustvarjanje tega istega premoženja.
• Osnovni znesek minimalnega dohodka bo treba zvišati takoj, ko bo višja
produktivnost dela omogočila zvišanje minimalne plače.