Transcript Zorzenone

Priložnosti za razvoj
mikrofinanciranja v Sloveniji
1.) Zakonodaja in regulatorni okvir
v EU in Sloveniji
EU: izvajanje finančnih storitev – TRI KATEGORIJE:
1.) Bančni monopol nad kreditiranjem in sprejemanjem depozitov
(Avstrija,Češka, Danska, Finska, Grčija, Nemčija, Nizozemska,
Portugalska, Španija, Švedska...Slovenija)
2.) Bančni monopol nad zbiranjem depozitov
(Belgija, Bolgarija, Francija, Madžarska, Italija, Romunija, Slovaška)
3.) Bančnega monopola NI
(Irska, Latvija, Litva, Poljska, Združeno kraljestvo,...)
SLOVENIJA: Finančne storitve lahko v RS Sloveniji opravljajo banke in
hranilnice (Zakonu o bančništvu-ZBan-1,Ur.list RS, št. 131/2006)
6. in 7. člen ZBan-1 opredeljujeta finančne storitve (bančne storitve:
sprejemanje depozitov od javnosti ter dajanje kreditov za svoj račun, vzajemno
priznane finančne storitve, dodatne finančne storitve in druge finančne storitve),
ki jih lahko opravljajo kreditne institucije (13.člen ZBan-1).
Stojan Zorzenone
Slovenia Coop2012
1.) Zakonodaja in regulatorni okvir
v EU in Sloveniji
Izrecna regulacija mikrokreditiranja
• EU: samo Francija (2001, “izjema” v bančnem zakonu)
in Romunija (2005, Zakon o mikrofinanciranju ) poznata
izrecno regulacijo mikrokreditiranja
Ostale evropske države: Bosna in Hercegovina, Zakon o
mikrokreditnim organizacijama (2006).
23 MKO: 19 mikrokreditnih fondacij in 4 mikrokreditne
družbe, ki delujejo kot profitne organizacije !!!
Stojan Zorzenone
Slovenia Coop2012
1.) Zakonodaja in regulatorni okvir
v EU in Sloveniji
Regulativa glede najvišje in/ali oderuške obrestne mere
(Belgija, Italija, Nemčija in Poljska zakonsko definirajo oderuško OM)
Obrestna mera v MKO je višja zaradi VIŠJIH STROŠKOV
ADMINISTRIRANJA KREDITNEGA PORTFELJA.
- prenizka OM: prevelika odvisnost od zunanjega financiranja in večje
tveganje bankrota
- previsoka OM: percepcija oderuških obresti v družbi, kjer posluje
mikrokreditna organizacija
• SLOVENIJA:
- oderuška obrestna mera je tista, ki za 50% presega predpisano OM
zamudnih obresti (13,5%) (Obligacijski zakonik, 2001, 377. člen),
- najvišja EOM obrestna mera za potoršniške kredite 200% zadnje
znane povprečne EOM (Zakon o potrošniških kreditih-ZPotK-1,
2010, 24.člen)
Stojan Zorzenone
Slovenia Coop2012
2.) Izvajanje mikrokreditiranja v EU
• Bančne in nebanče institucije, ki izvajajo
mikrokreditiranje:
1.) komercialne banke
2.) hranilnice
3.) zadružne banke (finančna zadruga ?)
4.) fondacije
5.) ne-profitne organizacije
Stojan Zorzenone
Slovenia Coop2012
3.) Glavne značilnosti in vrednote
finančne zadruge
• A.) Glavne značilnosti
Finančne zadruge so zgodovinsko glavni dejavnik pri
stabilnejšem razvoju lokalnega poslovnega okolja in
gospodastva. So pomemben delodajalec in
davkoplačevalec. So blizu svojim strankam in/ali članom, ki
so v centru njihovega delovanja.
Večina projektov finančnih zadrug predstavljajo manjše,
lokalne iniciative. Projekte podpirajo finančno in nudijo tudi
nefinančno podporo svojim članom/strankam. Programi
podpore so različni od MIKROFINANCIRANJA do
finančnega izobraževanja (npr. dolgotrajno brezposelnih).
PRILOŽNOST ZA OBČINE !!!
Stojan Zorzenone
Slovenia Coop2012
3.) Glavne značilnosti in vrednote
finančne zadruge
• A.) Glavne značilnosti
Člani igrajo “dvojno vlogo”:
- so investitorji (lastniški kapital),
- so stranke (depoziti in varčevanje, krediti,
koristijo ostale finančne in ne-finančne
storitve...)
VELJA – ena oseba, en glas...
Stojan Zorzenone
Slovenia Coop2012
3.) Glavne značilnosti in vrednote
finančne zadruge
• A.) Glavne značilnosti
- višja kapitalska ustreznost, stabilni prihodki,
boljši kreditni rating (odpornejše v kriznih
situacijah in dolgoročno orientirane...)
Stojan Zorzenone
Slovenia Coop2012
3.) Glavne značilnosti in vrednote
finančne zadruge
• B.) Glavne vrednote
ZAUPANJE je temelj zadružnega bančništva
oziroma finančne zadruge.
UPRAVLJANJE je participativno, kar zagotavlja
večjo TRANSPARENTNOST
INVESTIRANJE V SVOJE STRANKE/ČLANE.
Stranka je center vsega dogajanja (socialni
razvoj in finančna “odpornost” ob večji
finančni pismenosti...).
Stojan Zorzenone
Slovenia Coop2012
4.Oblikovanje dolgoročne vrednosti
za člane finančne zadruge
• Trije deli oblikovanja dolgoročne vrednosti
1.) Direktna vrednost za člana
a.) Produkti/storitve
b.) Svetovalne storitve
c.) Medsebojna komunikacija članov
2.) Indirektna vrednost za člana
a.) dividende – odgovornost člana kot podjetnika in
investitorja, da zagotavlja lastniški kapital !!!
3.) Vrednost dolgorčne finančne vzdržnosti za
člana
Stojan Zorzenone
Slovenia Coop2012
5.) Mikrofinančne institucije v EU in
v Sloveniji
Mikrofinanciranje v razvitem svetu – primer Francije
Mikrofinanciranje je bilo (prvotno) namenjeno državam v razvoju kot
orodje boja proti revščini in sredstvo za spodbujanje finančne
vključenosti skupin, ki niso deležne finančnih storitev tradicionalnih
bank.
Zato sta pristop in vsebina mikrofinanciranja v razvitem svetu (merjen z
dostopom do bančnih storitev) ZELO DRUGAČNA od oblike v
razvijajočem se svetu (npr. samo 1% ljudi v Franciji nima dostopa do
kreditne obravnave, v Sloveniji samo 3% prebivalstva nima odprtega
računa pri poslovni banki, hranilnici).
Vendar, kljub razvitosti posamezne skupine skupine ne morejo do
kredita, kar je kriza še poslabšala.
Razvoj posebnih produktov: osebni mikrokrediti, poslovni mikrokrediti,
mikrovarčevanje, mikrozavarovanja,...skupni cilj produktov je
zmanjšanje revščine in nezaposlenosti.
Stojan Zorzenone
Slovenia Coop2012
5.) Mikrofinančne institucije v EU in
v Sloveniji
Glavni poudarki mikrokreditiranja v Sloveniji
• V EU področje mikrokreditiranja ni standardizirano.
NEBANČNIM institucijam (tudi v Sloveniji) je potrebno omogočiti
mikrokreditiranje skupin, ki sicer nimajo dostopa do bančnih storitev.
V ta namen je potrebno zagotoviti minimalne zakonske in regulatorne
okvire za nebačne institucije.
Potrebno je tudi definirati zakonski okvir ustanavljanja finančnih zadrug v
Sloveniji in njihovo vlogo pri reševanju finančne (gospodarske in družbene)
situacije.
• Obrestna mera mora biti ustrezna (ne prenizka, ne previsoka)
• Skupaj z vsemi deležniki (financerji, državni organi in
ministrstva, lokalne skupnosti, sponzorji in donatorji ter
najširša javnost) je potrebno ustvariti družbeno klimo...
...ZA RAZVOJ MIKROFINANCIRANJA V SLOVENIJI
Stojan Zorzenone
Slovenia Coop2012