Transcript Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem

USTREZNOST VSEBINSKIH OPISOV DOKUMENTOV V ONLINE
DOSTOPNEM KNJIŽNIČNEM KATALOGU (OPAC)
Aleš Klemen
Mentorica: izr. prof. dr. Alenka Šauperl
Cilj raziskave
• identificirati ustreznost kataložnih zapisov o dokumentih v knjižničnem
katalogu,
• zaznati morebitne težave z izbiro ustreznih izrazov za priklic relevantnih
dokumentov,
• preveriti ugotovitve že izvedene raziskave Bates, Wilde in Siegfried
(1993) o različnosti načinov poizvedovanja raziskovalcev z različnih
raziskovalnih področij in ugotoviti, ali sta struktura podatkovnih zbirk in
njihov iskalni jezik res bližje tehničnonaravoslovnim raziskovalcem in
manjši meri raziskovalcem iz humanističnih področji.
KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu
Cilj raziskave
• preveriti predvidevanje, da naj bi bila večina poizvedb pri uporabnikih s
področja humanistike in družboslovja formuliranih v naravni,
nestrukturirani obliki in da v veliki meri zajema kakršno koli obliko
vsebinskega opisa, ki še ni bil spremenjen v iskalno zahtevo,
• potrditi domnevne težave z indeksiranjem vsebinskih opisov dokumentov
pri hierarhičnih klasifikacijah in tezavrih zaradi odsotnosti podrazredov, ki
bi bili potrebni za relevantnejši in natančnejši opis dokumentov.
KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu
Raziskovalna vprašanja
1.
V kolikšni meri kataložni zapisi o dokumentih v slovenskem
vzajemnem knjižničnem katalogu ustrezajo informacijskim
poizvedbam, ki se jih raziskovalci poslužujejo pri iskanju?
2.
Ali se ti podatki o dokumentih razlikujejo po posameznih strokah
(npr. v družboslovju v primerjavi z naravoslovjem), ali so le‐ti
podobno (primerljivo) formulirani?
3.
Ali so podatki v kataložnih zapisih priklicanih dokumentih dovolj,
da lahko uporabniki ugotovijo njihovo relevantnost?
KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu
Pregled teoretičnih izhodišč
iskalnih navad uporabnikov
• iskanje informacij in poizvedovanje
referenčni modeli: Wilson (1999), Case (2002), Pettigrew, Fidel
in Bruce (2001), Järvelin in Wilson (2003)
• pregled raziskav na področju informacijskega poizvedovanja
KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu
Opredelitev pojmov vsebinske obdelave gradiva
•
KLJUČNA BESEDA je mišljena kot izraz ali niz povezanih besed v naravnem vrstnem redu, ki so
uporabljeni za vsebinski opis gradiva, njihova struktura in oblikovanje pa je vezana zgolj na
katalogizatorjevo razumevanje vsebine opisovanega knjižničnega gradiva.
•
PREDMETNA OZNAKA ali GESLO je mišljeno kot izraz ali niz povezanih besed v naravnem ali
invertiranem vrstnem redu, ki so uporabljeni za vsebinski opis gradiva, njihova struktura in
oblikovanje pa sta vezana na točno določena pravila za tvorjenje opisnih elementov vsebine
knjižničnega gradiva. Predmetna oznaka je uvrščena v zbirko gesel – geslovnik, v katerem so
vsa gesla sprejeta in jih je možno uporabiti za opis vsebine knjižničnega gradiva.
•
DESKRIPTOR je predmetna oznaka ali geslo, uvrščen je v tezaver kot izraz, ki se uporablja
enotno oz. standardizirano za opis določenega vsebinskega pojma. Hkrati so v tezavru med
deskriptorji izražene tudi relacije kakor tudi kratek opis deskriptorja; v tezavru so uporabljeni
tudi nedeskriptorji, nesprejeti izrazi, ki služijo kot napotilo k sprejetemu t.j. deskriptorju.
KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu
Pregled geslovnikov in gesljenja
v visokošolskih knjižnicah
•
Pogosteje uporabljeni geslovniki in tezavri v Sloveniji
–
–
–
•
primerjava
–
–
–
•
specialne in visokošolske knjižnice: EET/slv, INIS/slv, LCSH (Authorities), MECH, MeSH/slv, PKK, TPIT/slv,
EUROVOC/slv, UNESCO Thesaurus in geslovnik s področja literature,
šolske, deloma splošne: geslovnik MKL, Pionirske – CMKIK
vsi tipi slovenskih knjižnice: SSK, SGC
Splošni slovenski geslovnik
Splošni geslovnik COBISS.SI
potreba po normativni datoteki vsebinskih oznak!
pregled stanja gesljenja
–
–
na področju kemije v Centralni tehniški knjižnici Univerze v Ljubljani: ni podprto s tezavrom ali geslovnikom,
gesljenje je odvisno od osebne presoje in strokovnega znanja, deloma temelji na IUPAC nomenklaturi
organskih spojin ter IUPAC nomenklaturi anorganske kemije
na področju psihologije v knjižnici Oddelka za psihologijo OHK FF UL: temelji na tezavru American
Psychological Association
KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu
Primerjava iskalnih elementov
• knjižnični katalog COBISS/OPAC
• podatkovne zbirke s področja
– psihologije: PsycINFO, PsycARTICLES, PSYNDEX Literatur, PSYINDEX
Tests, PsycBOOKS,FRANCIS
– kemije: CA, SciFinder Scholar
• digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani (DiKUL)
KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu
Uporabljene raziskovalne metode za
ugotavljanje potreb uporabnikov
• sistemski dnevnik - transakcija, ki je del sistemskega dnevnika, je
sestavljena iz uporabnikovega vprašanja ali informacijskega zahtevka, ki
mu sledi odgovor ali kakršenkoli odziv sistema
• anketni vprašalnik - pisno zbiranje podatkov o človekovem vedenju,
stališčih in mišljenjih, ki ga določajo tudi dejavniki, kot so sposobnosti,
stališča, mišljenje, pogled na svet, čustva, karakter, vrednote ipd., ki jih z
drugimi metodami, npr. z opazovanjem, ne bi mogli zbrati
• dopolnjeno z zajemanjem uporabniških komentarjev, ki olajšujejo
pravilnost razumevanja opaženega in zabeleženega vedenja uporabnikov
pri iskanju
KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu
Zasnova
Vzorčenje
•
•
•
stratificirano vzorčenje
20 absolventov dodiplomskega študija ali podiplomskih študentov (10 humanistov
in 10 naravoslovcev)
glede na spol in študijsko smer
Zajemanje podatkov
•
•
•
•
spletni anketni vprašalnik
sistemski dnevnik
programska oprema Camtasia Studio 6, zajemanje celotne zaslonske slike in zvoka,
določitev vidikov opazovanja uporabe sistema
KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu
Zasnova
Kraj in čas izvedbe raziskave
•
•
•
raziskava: jesen 2009 - pomlad
2010
kontrolirano okolje z ustrezno
informacijsko tehnologijo
potek posamezne raziskave
(max. 60 minut)
Analiza podatkov
•
•
•
analiza vsebine opisov raziskav
kategoriziranje sklopov
ureditev podatkov na smiselne dele
-
•
pripis "vsebine" posameznim delom
določitev odnosov v kategorije skupnih lastnosti
povezava kategorij v teoretični okvir
raziskovalnega konteksta
obdelava dobljenih rezultatov s t.i. serijo
analiz ničnih zadetkov (zero-hit analysis)
KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu
Interpretacija rezultatov
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
tehnike iskanja
nezavedanje obstoja predmetnih oznak
splošnost online knjižničnega kataloga COBISS/OPAC
nezaupanje v dobljene rezultate
vpliv specializiranih podatkovnih zbirk
vpliv spletnega iskalnika Google
vpliv stroke na iskalne strategije
vpliv ničnih rezultatov
vpliv dostopnosti virov
ustreznost bibliografskih podatkov za ugotavljanje relevantnosti rezultatov
vpliv uporabniške izkušnje v sistemu COBISS
KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu
Tehnike iskanja
•
•
•
•
•
•
•
večina je iskanje začela v osnovnem iskalniku,
študenti kemije, so se šele ob nepoznavanju avtorja ali naslova relevantnega gradiva odločili
za iskanje po ključnih besedah,
študenti psihologi so večinoma takoj prešli na iskanje s pomočjo ključnih besed,
pri psihologih je iskanje prehajalo iz širšega na ožje strokovno področje,
sodelujoči so iskali vire, ki so jih našli v relevantnem strokovnem gradivu,
študenti kemije in psihologije bi lahko dobili relevantnejše rezultate, če bi pri iskalnih izrazih
uporabljali Boolov operator NOT, a ga niso,
ne študenti kemije, ne psihologije ne poznajo načina, kako bi pri iskanju po avtorjih dobili le
tiste zadetke, kjer je kot primarni avtor ali avtor naveden na prvem mestu, izključili pa ostale
zadetke večina ni znala povedati kako sistem išče po ključnih besedah in kako s fraznim
iskanjem.
KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu
Nezavedanje obstoja predmetnih oznak
• nihče se pri poizvedovanju ni odločil za uporabo predmetnih oznak,
• nihče izmed psihologov ni uporabil možnosti hiperpovezave
najustreznejše predmetne oznake, kljub temu, da so bile jasno
prikazane kot take, večina kemikov je to možnost izkoristila,
• težave z iskanjem zaradi neujemajočih se izrazov, ki jih uporabljajo
uporabniki in katalogizatorji,
• uporabniki so izraz iskali v ednini, med predmetnimi oznakami pa je
bil zapisan v množini, kot to narekujejo katalogizacijska pravila.
KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu
Splošnost online knjižničnega kataloga
COBISS/OPAC
• večini sodelujočih je knjižnični katalog COBISS/OPAC le osnovno vodilo za
temeljno literaturo, ki mora biti v fizični obliki, pri iskanju relevantnejših
virov pa se poslužujejo specializiranih podatkovnih zbirk,
• v veliki meri uporabniki razlikujejo vzajemni katalog COBIB in lokalne
knjižnične kataloge, a nihče izmed uporabnikov, ki so poznali tovrstno
razliko, ni vedel, da niso vedno vsi zapisi iz lokalnega kataloga tudi v
vzajemnem.
KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu
Nezaupanje v dobljene rezultate
• Kot najbolj frustrirajoč problem pri iskanju so študentje obeh skupin
navedli primer informacije »Ni dostopnega izvoda« pri navajanju
zaloge po knjižnicah,
• niso bili prepričani, da so našli vse gradivo, ki bi bilo primerno zanje,
• med vzroki za neuspešnost iskanj so največji pomen pripisali
specifičnosti njihove teme; menili so, da COBISS/OPAC nima
podatkov o gradivu za njihovo raziskovalno temo,
• »COBISS ni namenjen temu« (tj. iskanju strokovne literature).
KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu
Vpliv specializiranih podatkovnih zbirk
• krajšanja iskalnih izrazov so študentje obeh skupin navajeni iz
specializiranih podatkovnih zbirk, to možnost so večinoma naključno
odkrili tudi v OPAC‐u,
• niso so posluževali izključevalnih Boolovih operatorjev, kljub temu, da so
izražali željo, po možnosti izključevanja tem, ki niso primerne zanje,
• svoj iskalni izraz so uporabniki obeh skupin želili ožati s pomočjo
sistemskega odziva, ki bi jim sporočil katere podteme so vključene v iskano
temo.
KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu
Vpliv spletnega iskalnika Google
• svojih iskanj študentje obeh skupin niso pričeli v knjižničnem katalogu niti
v specializiranih podatkovnih zbirkah, pač pa uporabljajo storitev Google
Scholar ali pa preprosto le spletni iskalnik Google,
• všeč jim je sprotno kontekstno svetovanje v iskalni vrstici, ki temelji na
celotni zgodovini iskanj v spletnem iskalniku Google,
• ugotavljajo, da je vedno več brezplačnih člankov dosegljivih preko Googla,
• navajeni so, da jim ob neuspešnem iskanju sistem ponudi alternativni
izraz, ki bi izboljšal dobljene rezultate, ob napačnem zapisu besede pa jih
opozori na zatipkane izraze in že vnaprej ponudi nekaj zadetkov s
popravljenim izrazom,
• do informacij, ki jih potrebujejo za raziskovalno delo v okviru študija,
večina študentov obeh skupin pride s pomočjo spletnih iskalnikov.
KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu
Vpliv stroke na iskalne strategije
psihologi
•
•
•
v večji meri iščejo vire v slovenskem
jeziku, vire v tujem jeziku so kot
relevantne določili le, če so bili ozko
specializirani za področje s katerimi se
ukvarjajo,
pri iskanju se ne omejujejo na ozko
strokovna področja, pač pa najprej
iščejo kontekst, nato pa šele znotraj
tega svojo specifično temo,
svoje iskanje v knjižničnem katalogu so
vedno pričeli z iskanjem po COBIB-u.
kemiki
•
•
•
uporabljajo predvsem tuje vire, tako
so bila tudi iskanja formirana z izrazi
v tujem, večinoma angleškem jeziku,
kemiki iščejo le strokovno
specializirano tematiko z ozko
opredeljenimi iskalnimi izrazi,
večinoma v angleškem jeziku,
gradivo za svoje potrebe so
večinoma iskali le v lokalnem
knjižničnem katalogu CTK, znotraj
katere trenutno deluje knjižnica
FKKT.
KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu
Vpliv ničnih rezultatov
• najpogosteje so naleteli na nične rezultate ob uporabi ključnih
besed strokovnega izrazoslovja v slovenskem jeziku,
• pogosto so z uporabo istega strokovnega termina v tujem
jeziku prišli do zadetkov,
• ob neuspešnosti iskanja po ključni besedi v slovenskem jeziku
so vsi sodelujoči ponovili iskanje s sopomenko v angleškem
jeziku, pri tem so bili 50 % uspešni, a so relevantne zadetke
dobili le v desetih primerih od tridesetih.
KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu
Vpliv dostopnosti virov
• uporabniki v veliki meri pričakujejo takojšnjo in preprosto
dostopnost do relevantnih virov,
• kljub izraženi ustreznosti so se študentje obeh skupin odrekli
virom, ki so bili dostopni v fizični obliki v knjižnicah ali
institucijah, katerih še nikoli niso obiskali oz. uporabljali
njihovih storitev (tudi ob ponujeni možnosti uporabe
medknjižnične izposoje),
• dodiplomski študenti psihologije so v večji meri kot relevantne
vire navajali tudi diplomske naloge.
KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu
Ustreznost bibliografskih podatkov za
ugotavljanje relevantnosti rezultatov
• uporabniki obeh skupin so izrazili zadovoljstvo z vsebinskimi
opisi kataložnih zapisov, ki so se jim glede na avtorja ali naslov
zdeli relevantni,
• vzrok za neuporabo predmetnih oznak lahko pripišemo
dejstvu, da uporabniki ne razlikujejo med njimi in ključnimi
besedami.
KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu
Vpliv uporabniške izkušnje v sistemu COBISS
•
•
•
•
•
•
•
prve težave so se pokazale z vstopom v knjižnični katalog, saj je uvodna stran
www.cobiss.si očitno preveč natrpana z informacijami,
težave so se pojavljale tudi zaradi poteka časa seje iskanja v knjižničnem katalogu,
dodiplomski študent kemije je uspel najti pregled pojmov v obliki seznama znotraj
izbirnega iskanja, a je po njegovem mnenju seznam pripravljen v popolnoma
neprijazni obliki in tako precej neuporaben,
opaženi so bili primeri nedoslednosti sistema pri iskanju po avtorjih znotraj
ukaznega iskanja,
skoraj polovica sodelujočih v raziskavi se še ni udeležila organiziranega izobraževanja
za uporabo COBISS/OPAC‐a, ostali so se v sklopu študijskega programa (psihologi),
izobraževanj za uporabo drugih specializiranih informacijskih virov ravno tako
večinoma udeleževali študenti psihologije,
podanih je bilo več predlogov za izboljšanje iskanja po OPAC-U.
KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu
Razprava
•
•
•
•
•
•
rezultati raziskave so pokazali da COBISS/OPAC po svojih lastnostih in vsebini , da ni
primernejši za nobeno od ciljnih skupin, ki smo jo raziskovali, bo v nadaljnjih
morebitnih raziskavah potrebno določiti širše okvire za izboljšanje sistema,
pri uporabnikih je bilo zaznano nepoznavanje razlike med ključnimi besedami in
predmetnimi oznakami,
predmetne oznake uporabnikom služijo kot sredstvo za potrditev (ne)relevantnosti
zadetkov, a jih ne zanjo uporabiti za iskanje po katalogu
pomemben dejavnik uspešnosti iskanja je uporabnikovo znanje uporabe
informacijskih sistemov ,
opaženo je bilo površno poznavanje sistema COBISS in posledično precejšnje
nezaupanje v dobljene rezultate,
Zaznan je bil vpliv “googlezacije” visokošolskega sveta
KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu
Razprava
•
•
•
•
vpliv stroke se je kazal predvsem v iskanju primarnih virov – psihologi v slovenščini, kemiki v
tujih jezikih (predvsem angleščini)
opaženo je bilo, da se psihologi prvenstveno poslužujejo širših iskalnih izrazov v vzajemnem
katalogu COBIB, medtem, ko so kemiki iskali gradivo z ozko opredeljenimi iskalnimi izrazi v
katalogu CTK
precejšen odstotek ničnih zadetkov, kemiki so bili z redefiniranjem izrazov v tujem jeziku
uspešnejši
poleg relevantnosti gradiva je bila uporabnikom pomembna tudi takojšnja dostopnost v točno
določeni knjižnici
KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu
Razprava
•
•
•
•
raziskava se ni podrobneje posvečala uporabniški izkušnji na ravni interakcije
uporabnik‐sistem, vendar so rezultati naše raziskave pokazali, da je tudi ta zelo pomemben
dejavnik, če ne celo odločujoči, za (ne)uporabo možnosti, ki jih trenutno nudi COBISS/OPAC,
ustvarjalci novega uporabniškega vmesnika COBISS/OPAC obljubljajo, da bo ta bolj prilagojen
heterogenosti uporabnikov.
zagate z vsebinskim opisovanjem dokumentov bi lahko pričeli razreševati z uspešno
integracijo geslovnikov in njihove normativne kontrole v modul COBISS/Katalogizacija.
Trenutno sta na razpolago SSG in pa spletni UDCMRF 2006, ki še nista učinkovito povezana s
sistemom za vzajemno katalogizacijo,
Razvoj kontroliranega slovarja na področju kemije se trenutno še ne kaže v prihodnosti, dobra
osnova bi bile morebitne spremembe strukture bibliografskega sistema in implementacija
sistema za kontrolo vsebinskih opisov
KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu
Razprava
•
OCLC študija uporabniških izkušenj OPAC-ov (2009)
–
–
–
–
–
–
–
•
•
ena najpomembnejših informacij je dostopnost želenih vsebin, v fizični ali elektronski obliki, in informacija o njihovi
trenutni dostopnosti,
več povezav iz OPAC‐a na dostopne elektronske vire,
možnosti ogleda povzetkov ali vsaj kazal vsebin,
povezave na druge, tudi neknjižnične, vire z raznovrstnimi multimedijskimi vsebinami (vpliv googlizacije družbe),
iskanje z najosnovnejšimi iskalnimi elementi (npr. iskalno vrstico), nato omogočeno redefiniranje iskalnega pojma,
avtorji študije menijo, da je grajenje kontroliranih geslovnikov,
za potrebe uporabnikov že zastarelo, knjižnice bi se morale posluževati bolj ekonomičnih sredstev za doseganje
uporabnosti vsebinskega iskanja po katalogih (orodja spleta 2.0).
nove tehnološke rešitve spleta 2.0 lahko v prihodnje vodijo celo v redefiniranje znanstvenega
komuniciranja, predvsem med znanstvenimi laboratoriji in raziskovalnimi inštitucijami (Niu in
sodelavci, 2010)
na vprašanja o prihodnji urejenosti vsebinskega opisovanja v slovenskih knjižničnih katalogih
že nekaj časa opozarja tudi slovenska strokovna javnost (pre‐ ali post‐koordinirani geslovniki,
odnos do pojava novih uporabniških zahtev do informacijskih virov)
KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu