Transcript 2.3 Obdelava podatkov

2.3 Obdelava podatkov: prikazi, verjetnost
a) Razlogi za vpeljavo vsebin iz obdelave podatkov:



matematična pismenost,
integracija matematike z drugimi področji,
poglabljanje vsebin iz aritmetike (štetje, seštevanje,
odštevanje).
b) Prikazi
(figurni) stolpični prikaz,
preproste preglednice
(figurni)
vrstični
prikaz,
Razmislite o naravi spremenljivk:kvalitativne,
semikvantitativne, kvantitativne.
c) Teme za prikazovanje podatkov:




moja najljubša knjiga,
kako prihajamo v vrtec,
s katerim prevoznim sredstvom bi se najraje peljal/a,
naši hišni ljubljenčki…
V okviru posamezne teme podatke zberemo, jih
prikažemo s stolpci oziroma vrsticami ter se ob
prikazih pogovarjamo.
č) Verjetnost – cilji iz kurikuluma


Otrok spoznava odnos med vzrokom in posledico.
Otrok se seznanja z verjetnostjo dogodka in rabi
izraze za opisovanje verjetnosti dogodka. (Kurikulum
za vrtce, 1999)
d) Osnovni pojmi iz verjetnosti
poskus
 dogodek (gotov, slučajen, nemogoč)
 verjetnost dogodka
Primer:
Poskus: met kocke
Dogodek: pade šestica (slučajen dogodek)
(gotov dogodek: pade manj kot sedem pik; nemogoč
dogodek: pade osem pik)

Verjetnost: verjetnost, da pade pet pik je 1:6 (1/6).
e) Verjetnost in predšolski otrok
Predoperativna stopnja po Piagetu:
 simbolično mišljenje (2-4)
 intuitivno mišljenje (4-7).
f) Intuicija - osnovni način otrokovega razmišljanja
Matematika: logična znanost + intuicija
Intuitivne oblike dojemanja so neodvisne od dosežene
ravni abstraktnega mišljenja.
Različne interpretacije pojma intuicija: Descartes,
Spinoza (vir absolutne resnice), Kant (način
pridobivanja konceptualnega znanja), Bergson
(metoda, mentalna strategija)…
Intuicija (Fischbein)
 najkrajša razdalja med točkama je ravna črta, del je
manjši od celote, vsako število ima naslednika…
 dejstva, da je vsota kotov v trikotniku enaka 180, ne
sprejemamo intuitivno
 neposredno
dojemanje, zaznavanje bistva česa,
neodvisno od razumskega razčlenjevanja, navdih
g) Dejavnosti iz verjetnosti v predšolskem obdobju
Igre:
 dan-noč (mogoče, nemogoče; možno, ni možno; res,
ni res),
 karte s prikazi mogočih in nemogočih dogodkov
(mogoče-nemogoče, zagotovo - mogoče-nemogoče;
zagotovo-bolj verjetno-manj verjetno nemogoče).
h) Otroško dojemanje verjetnosti
Šest let stari otroci
 Nemogoče je, da:
 ljudje letijo,
 pride velikan,
 kure skačejo,
 noj leti,
 pride dinozaver,
 dinozavri letijo,
 bom šel jaz na Luno.
Zagotovo je, da
 umremo, ko smo stari,
 bo mavrica prišla,
 bom šel na morju na tobogan.
Mogoče je, da
 da ne bodo spomladi zrasle rožice,
 bo morje usahnilo,
 bo drugo pomlad lepše,
 bo sonce ugasnilo,
 bom šel v kino.
Štiri leta stari otroci
Nemogoče je, da
 žebelj zabiješ tako, da ga nikoli več ne dobiš ven,
 te čebela piči,
 se žirafe stepejo,
 ti hlače niso prav,
 se risba razbije,
 se sloni špricajo,
 je krava na Luni,
 se avto zaleti v tovornjak.
Mogoče je, da
 se avtobus pokvari,
 balon poči,
 golobčki umrejo,
 da bo solata zraven kosila,
 v hiši nastane požar in pridejo gasilci.
Zagotovo je, da
 v službo hodijo tisti, ki so še mladi,
 so mi škornji premajhni,
 je žirafa v živalskem vrtu,
 se nosorogi 'butajo',
 so šli dinozavri v sneg, tam pa ni bilo hrane, zato so
izumrli.