Transcript i rastvorena supstanca.

Rastvori
Rastvori
Vo hemijata, pod rastvor se podrazbira
homogena smesa od dve ili pove}e
supstancii.
Sekoj rastvor e sostaven od rastvoruva~ i
rastvorena supstanca.
Rastvoruva~
e supstancata {to e prisutna vo pogolema
koli~ina vo rastvorot. Rastvoruva~ot mo`e da
bide vo te~na ili vo gasovita agregatna
sostojba.
Rastvorena supstanca
Supstancata {to e prisutna vo pomala koli~ina
se narekuva rastvorena supstanca.
Rastvorenata supstanca mo`e da bide vo gasna,
te~na ili cvrsta agregatna sostojba.
Podgotvuvawe na rastvori
Vidovi na rastvori
• Gasni rastvori vozduhot
• Te~ni rastvori –
pijalocite, vodata {to
ja pieme
• Cvrsti rastvori ~elikot i site leguri
Terminologija kaj rastvorite
-Zasiten rastvor
• e rastvor {to sodr`i nerastvoren
del od rastvorlivata supstanca
• Pri dadena temperatura
-Nezasiten rastvor
• e rastvor {to sodr`i pomalku od
maksimalnata mo`na koli~ina na
rastvorlivata supstanca
Zasiten rastvor
Zasiten rastvor
sodr`i
i
dopolnitelni
ostanuvaat
nerastvoreni
Me{livi i neme{livi te~nosti
Primer za Me{livi te~nosti-voda i alkohol
Primer za Neme{livi te~nosti-voda i maslo,
voda i oktanol i sl.
Kaj neme{livite te~nosti postoi granica pome|u dvete te~nosti
-prirodata odnosno polarnosta na te~nostite e taa {to naj~esto dava preliminarni
informacii dali dve te~nosti }e bidat me{livi ili ne. Ako dvete te~nosti se polarni, se
o~ekuva tie da bidat dobro me{livi, primer alkohol i voda (rastvorot desno na slikata).
Dokolku pak ednata te~nost e polarna, a drugata nepolarna (voda i maslo, kako na
slikata levo), toga{ mala e verojatnost dvete te~nosti da bidat me{livi
Voda i maslo
Voda i alkohol
Pra{awe. Natrium sulfat e jonsko polarno soedinenie.
Vo koi od slednive rastvoruva~i
o~ekuvame da se rastvori natrium sulfat?
Elektri~ni svojstva na rastvorite
-edno od najkarakteristi~nite svojstva na rastvorite e nivnata sposobnost da
sproveduvaat elektri~na energija. Ova svojstvo glavno go poseduvaat
rastvorite vo koi rastvorenite supstanci se jonski soedinenija.
Jonskite soedinenija (najgolemiot del od niv) vo voda ne postojat kako
zdru`eni edinki ili kako molekuli, tuku tie pod dejstvo na vodata disociraat na
pozitivni i negativni joni. Prisustvoto na joni {to imaat elektri~en polne` e
vsu{nost preduslov da mo`e niz rastvorite da se prenesuva elektrina struja.
Elektroliti se najgolem del od kiselinite, bazite i solite
• Jak elektrolit-e celosno joniziran vo rastvorite, NaCl
• Slab elektrolit -delumno joniziran vo rastvorite-ocetna kiselina,
vinska kiselina,
• Ne-elektroliti -nejonski rastvori-takvi se na primer rastvorite na
golem broj organski soedinenija {to se glavno kovalentni
soedinenija-rastvor na alkohol vo voda; rastvor na eter vo voda,
nafta i sl.
Elektri~na spovodlivost na rastvor na
alkohol (etanol) rastvoren vo voda
Elektri~na sprovodlivost na Jak Elektrolit-vo
slu~ajov imame rastvoreno NaCl-gotvarska sol vo
voda
Elektri~na sprovodlivost na slab Elektrolit-vo ovoj
slu~aj imame rastvor na ocetna kiselina vo voda
Pri~ni poradi koi doa|a do rastvorawe na supstancite
vo voda
Jon-Dipol Interakcii
Vodata e polarno soedinenie.
Taa imeno ima pozitiven del koj se nao|a
na atomite na vodorod i negativen del koj
e skoncentriran na kislorodniot atom. Pri
rastvoruvaweto vo voda, na primer na
nekoe jonsko soedinenie, pozitivnite joni
od toa soedinenie bivaat privle~eni od
negativniot del od molekulite na voda, a
negativnite joni od jonskoto soedinenie
(anjonite) bivaat privle~eni od pozitivnite
delovi na molekulite od voda. Ovoj
proces na rastvorawe na soedinenijata vo
voda se narekuva hidratacija.
Rastvorawe na jonski cvrsti supstancii vo voda
Na~in na izrazuvawe na kvantitativniot
sostav na rastvorite
Gustina na rastvorite r -e odnos od masata na rastvorot
i volumenot na rastvorot:
r(rastvor) = m(rastvor)/V(rastvor) edinici se kg/dm3
-masen udel w -e odnos od masata na opredelana supstanca
(rastvorena supstanca ili rastvoruva~) i
vkupnata masa na celiot rastvor, se izrazuva vo procenti
A-rastvorena supstanca; B-rastvoruva~
w(A) = m(A)/[m(A) + m(B)] %
-masena koncentracija g-e odnos na masata na
rastvorenata supstanca i volumenot na rastvorot
g = m(B)/V(rastvor) edinici se kg/dm3
-koli~inska koncentracija c-e odnos na koli~estvoto na
rastvorenata supstanca (molovite) i volumenot na rastvorot
c = n(B)/V(rastvor) edinici se mol/dm3
Koligativni svojstva na rastvorite-se svojstva {to
zavisat samo od koli~estvoto na rastvorenata
supstanca, a ne i od nejzinata priroda
1. Zgolemuvawe na T na vriewe- DTB
DTB = kB x m(B)
kade kB => konstanta na povi{uvaweto na
temepraturata na vriewe
m(B) => molaritet na site rastvoreni
supstanci vo rastvorot
(m(B) = n(B)/masa na rastvoruva~)
Namaluvawe na T na topewe
DTf = kf x mb
kade kf => konstanta na depresijata na
temperatura na smrznuvawe
m(B) => molaritet na site rastvoreni
supstanci vo rastvorot
(m(B) = n(B)/masa na rastvoruva~)