Transcript Navodila za pisanje ESEJA

Navodila za pisanje
ESEJA
Šol. l. 20012/13
Cilj šolskega eseja je, da pomaga čim
bolj razviti pisne sposobnosti
posameznika in da nas nauči izraziti in
z argumenti braniti svoja stališča in
prepričanja. S pisanjem eseja pa
razvijamo tudi sposobnost za branje
zahtevnejših književnih del.
1.
2.
Razpravljalni esej
Interpretativni
/razlagalni esej
V razpravljalnem eseju kandidat dokaže:
- da pozna besedila, avtorje, obdobje in
slogovne značilnosti določenega obdobja
- da je na podlagi predpisanega sklopa
zmožen razčlenjevati, primerjati,
razvrščati, pojasnjevati, povezovati in
posploševati spoznanja o književnih
pojavih,
- da se je zmožen samostojno opredeljevati
do prebranih besedil in utemeljevati
trditve,
- da pozna primerne strokovne vire,
- da zna uporabljati ustrezno strokovno
izrazje,
- da zna esejsko besedilo ob navodilih
oblikovati koherentno, jasno, jedrnato in
jezikovno pravilno,
- da se pri izražanju prizadeva za izviren in
živ slog,
- da je ustrezno kulturno razgledan.
V interpretativnem / razlagalnem eseju lahko
kandidat dokaže v skladu s postavljenim
naslovnim problemom:
- da je zmožen poglobljeno brati in razlagati
krajše besedilo oz. odlomek,
- da prepozna tipične vsebinske in oblikovne
posebnosti danega besedila,
- da te posebnosti ustrezno poimenuje,
- da razlaga svoje doživljanje in razumevanje
njihovega pomena in vloge ter besedilo
vrednoti,
- da zna besedilo na podlagi njegovih
značilnosti uvrstiti v širše sobesedilo
oz. v literarnozgodovinsko obdobje,
- da je zmožen besedilo oblikovati
sklenjeno (koherentno), s smiselnim
zaporedjem trditev in presoj ter
jezikovno pravilno.
Esej se piše 120 minut in znaša 50 %
Celotne ocene pri SLO na SM.
Obsegati mora od 700 do 1000 besed,
to je približno 3 do 4 strani izpitne
pole.
Besedili, ki ju morajo dijaki za SM
2013 poznati v celoti, sta:
• Ciril Kosmač: Pomladni dan
• Per Peterson: Konje krast
Naslov tematskega sklopa na SM 2013 je
Otroci in starši
Na podlagi razpisanega sklopa bodo kandidati
pisali razpravljalni esej ali interpretativni
/ razlagalni esej
• Za predmaturitetni preizkus bodo dijaki
pisali:
• CIRIL KOSMAČ: POMLADNI DAN
Osnovno pojmi o šolskem
eseju
- Napisati dober esej ni preprosto.
- Umetnost pisanja eseja je
sposobnost, ki je človeku dana (ali pa,
na žalost, ne).
- Dober ali vsaj za silo dober esej se je
mogoče naučiti napisati, za to pa je
potreben čas.
- Naučiti se je treba, kako izraziti
tisto, kar imamo povedati.
- Izražati se moramo jasno in
razumljivo, da bo lahko ocenjevalec
vedel, kaj sploh hočemo povedati.
- Osnovni pomen besede esej je poskus.
- Naši začetni neuspešni poskusi nam ne
smejo vzeti poguma in volje. Treba je
vztrajati.
- Seveda pa se brez prebranega
literarnega dela ne moremo lotiti
pisanja eseja.
Temeljne značilnosti eseja
- Subjektivnost
To je zelo izrazita značilnost eseja.
Pisec mora imeti osebno stališče do teme, ki
jo obravnava, biti pa mora tudi kritičen.
- Uporaba objektivnih podatkov po lastni
presoji, tako kot ustrezajo namenu, ki ga z
esejem skuša pisec doseči.
Podatki morajo biti točni.
- Značilen osebni slog
Esejisti pogosto uporabljajo slog, kakršen je
blizu umetnostnemu izražanju. Jezik v
eseju nima samo informativne, ampak tudi
estetsko funkcijo.
- Polliterarna zvrst
Esej uvrščamo med polliterane zvrsti. Gre za
prepletanje znanstvenih in literarnih
elementov.
Šolski esej je pravemu eseju podoben po
tem, da združuje znanje, ki ga je
dijak pridobil v šoli, in sposobnost osebne
interpretacije oz. uporabe tega znanja.
Dijak mora pokazati ne le to, da nekaj ve o
nekem literarnem obdobju, avtorju in
njegovem delu, ampak predvsem, da je o
določenem problemu, ki se ob tem odpira,
sposoben samostojno razmišljati, oblikovati
lastno stališče in ga znati utemeljevati.
Kaj moramo vedeti pri
pisanju razpraljalnega eseja
1. Zelo natančno prebrati vsa
predpisana besedila
2. Brati bo treba večkrat
3. Komentarji, spremne besede, drugi
viri
4. osnovni pojmi iz razpravljalnega eseja:
- razvrščanje in uvrščanje
je vnašanje elementov v nek sistem
- primerjanje
je iskanje podobnosti in razlik med
posameznimi pojavi (vezniki kot, kakor)
- pojasnjevanje
pomeni iskanje vzročnih in posledičnih
razmerij, ki jih izražamo z ustreznimi
vezniki (kajti, zakaj, saj, ker, zato, torej).
- opredeljevanje in vrednotenje
pomeni izražanje lastnega stališča do
določenega problema in pojava
- utemeljevanje
je postopek, s katerim dokazujemo
svoje trditve, in se tesno povezuje z
že omenjenimi postopki, predvsem
vrednotenjem.
Veliko veselja pri branju in analizi
prebranih besedil vam želim.
Predvsem pa veliko zbranosti in sreče
pri pisanju eseja.
Vlasta Jemec, prof.