Transcript Javna služba strokovnih nalog v živinoreji

DAN ŽIVINOREJCEV
DAN ŽIVNOREJCEV
Javna služba strokovnih
nalog v živinoreji
23. marec 2012, GRM Novo mesto – center biotehnike in turizma
DAN ŽIVINOREJCEV
DAN ŽIVNOREJCEV
Pregled vsebine
-
Zgodovinski pregled strokovnega in rejskega dela na ozemlju današnje RS
Pregled dela JS strokovnih nalog v živinoreji
Stanje na področju govedoreje, prašičereje in reje drobnice
Financiranje dela JS strokovnih nalog v živinoreji
Zaključki
DAN ŽIVINOREJCEV
DAN ŽIVNOREJCEV
Zgodovinski pregled strokovnega in rejskega
dela na ozemlju današnje RS (1)
- 1904 prva organizacija za kontrolo mlečnosti krav “Štajersko kontrolno
društvo za mlečnost krav” (5/9rejcev s 174/300 kravami rjave/montafonske
pasme)
- 1905 je živinorejska zadruga za rdeče cikasto govedo v Selcah prva v
Sloveniji začela ugotavljati mlečnost krav v kmečkih čredah in predpisala
osnovna pravila, za člane vključene v kontrolo;
- Kmetje so začeli ustanavljati živinorejske zadruge, organizator kmečkega in
delavskega krščanskosocialnega gibanja je bil Janez Evangelist Krek (18651917), ki je najprej začel razvijati kmečke denarne kreditne zadruge,
posojilnice in hranilnice;
- 1934 uvedena je bila obvezna kontrola mlečnosti za rodovniške krave pri vseh
članih v selekcijskih organizacijah.
DAN ŽIVINOREJCEV
DAN ŽIVNOREJCEV
Zgodovinski pregled strokovnega in rejskega
dela na ozemlju današnje RS (2)
- 1946 obnova staleža in povečanje prireje mleka in mesa;
- 1966 začetek današnje organiziranosti kontrole;
- Leta 1978 je bil sprejet Zakon o ukrepih v živinoreji, ki je dal zakonsko
podlago za ustanovitev Živinorejske poslovne skupnosti, ki je bila nosilka
strokovnega dela v živinoreji;
- V letu 1981 je bila ustanovljena Govedorejska služba Slovenije, ki je skrbela
za nemoteno delovanje javne službe v govedoreji in v katero so bili vključeni
izvajalci javne službe;
- 1991 dokončan prenos službe na Kmetijsko gozdarske zavode;
- 2002 Sprejet Zakon o živinoreji;
- 2006 so v skladu z Zakonom o živinoreji in evropsko zakonodajo pričele
delovati Priznane rejske organizacije.
DAN ŽIVNOREJCEV
Delo JS strokovnih nalog v živinoreji
Zakonska podlaga (1)
Zakon o kmetijstvu (Ur.l. RS, št. 54/2000 s sprem.), Zakon o živinoreji (Ur. L. RS, št. 18/2002 s sprem.)
Na področjih strokovnih nalog v živinoreji, ki jih določata zakona opravlja javna
služba strokovnih nalog v živinoreji naslednje naloge:
- reprodukcija;
- selekcija;
- ocenjevanje plemenskih vrednosti;
- ugotavljanje proizvodnih oziroma delovnih sposobnosti;
- rodovništvo;
- izvajanje STRP;
- razvojno raziskovalne naloge s področja izvajanja rejskih programov za
potrebe STRP;
- ugotavljanje delovnih sposobnosti kopitarjev na tekmovanjih;
- širjenje genetskega napredka;
- vodenje katastra čebelje paše;
- napoved medenja v čebelarstvu;
- osemenjevanje.
DAN ŽIVINOREJCEV
DAN ŽIVNOREJCEV
Delo JS strokovnih nalog v živinoreji
Zakonska podlaga (2)
Zživ, 33. člen
(skupni temeljni rejski program)
Za zagotavljanje genetske variabilnosti in splošnega napredka živinoreje in
zaradi ohranjanja potrebnega števila plemenskih živali in drugega
plemenskega materiala ima Republika Slovenija skupni temeljni rejski
program (v nadaljnjem besedilu: STRP), s katerim se določi potrjene rejske
programe, ki se izvajajo kot javna služba strokovnih nalog v živinoreji ter
sredstva za izvedbo teh programov.
Zživ, 34. člen
(zagotavljanje izvajanja STRP)
Republika Slovenija mora zagotavljati neprekinjeno izvajanje STRP.
Izvajalci tega programa morajo zagotavljati izvajanje programa na celotnem
območju Republike Slovenije. Z določitvijo programa se določi tudi način
financiranja izvedbe programa za obdobje njegove veljavnosti.
DAN ŽIVNOREJCEV
JS strokovnih nalog v živinoreji zagotavlja izvajanje
STRP
Z izvajanjem strokovnih nalog javne službe v živinoreji se zagotavlja:
- trajnostni razvoj na področju živinoreje;
- splošni napredek v živinoreji;
- izboljšanje oziroma ohranjanje lastnosti domačih živali;
- varovanje dobrega počutja živali;
- izvajanje etoloških, okoljevarstvenih in prostorskih normativov;
- ohranjanje potrebnega števila plemenskih živali in drugega plemenskega
materiala;
- genetsko in biotsko raznovrstnost;
- boljšo kakovost živinorejskih proizvodov;
- višjo kakovost hrane za potrošnika;
- ohranjanje kmetijskih zemljišč v rabi;
- varovanje okolja.
DAN ŽIVNOREJCEV
Dolgoročni cilji dela JS strokovnih
nalog v živinoreji
- doseganje zastavljenih rejskih ciljev iz potrjenih rejskih programov;
- nemoteno in permanentno zagotavljanje izvajanja strokovnih nalog iz rejskih
programov;
- uveljavljanje novih znanj in dosežkov s področja rejskih programov;
- zagotavljanje potrebnega števila plemenjakov in plemenic za potrebe RS in z
namenom prodaje na trgu EU in trgu tretjih držav;
- doseganje in širjenje genetskega napredka, ohranitev biotske raznovrstnosti;
- izboljšanje starostne in pasemske strukture čred na družinskih kmetijah;
- povečanje produktivnosti prireje živali;
- ohranitev nacionalne selekcije, prilagojene razmeram v katerih redimo živali.
DAN ŽIVNOREJCEV
Stanje na področju govedoreje
Število krav posamezne pasme v kontroli prireje mleka po letih (vir: KIS)
Vseh
krav
LS_LSX
ČB
RJ
Ostale
2006
81.513
35.246
29.729
14.136
2.402
5.143
2007
82.344
35.609
30.229
13.757
2.749
4.998
2008
82.875
35.727
30.743
13.248
3.157
4.864
2009
83.019
33.325
31.206
12.861
5.627
4.706
2010
83.172
33.322
31.684
12.265
5.901
4.561
2011
82.856
32.807
32.030
11.791
6.228
4.437
Št. rej
Število krav posamezne pasme v kontroli prireje mesa po letih (vir: KIS)
Vseh
krav
LS_LSX
RJ
CHA
LIM
Ostale
2006
906
178
96
208
119
305
59
2007
684
109
72
162
117
224
42
2008
727
110
65
185
125
242
42
2009
724
105
48
175
145
251
41
2010
727
96
41
173
169
248
40
2011
790
133
115
152
198
269
49
Št. rej
DAN ŽIVNOREJCEV
Proizvodni rezultati v govedoreji
Rezultati kontrole prireje mleka po letih in pasmah/križanjih v Sloveniji (vir: KIS)
RJ
LS
ČB
LSX
SLO
Mleko
(kg)
Mašč.
(%)
Belj.
(%)
Mleko
(kg)
Mašč.
(%)
Belj.
(%)
Mleko
(kg)
Mašč.
(%)
Belj.
(%)
Mleko
(kg)
Mašč.
(%)
Belj.
(%)
Mleko
(kg)
Mašč.
(%)
Belj.
(%)
2006
5.380
4,11
3,33
4.826
4,02
3,35
5.510
4,16
3,29
6.978
4,02
3,2
5.803
4,09
3,26
2007
5.553
4,08
3,32
4.992
4,07
3,36
5.688
4,13
3,26
7.204
3,98
3,2
6.016
4,06
3,25
2008
5.521
4,09
3,33
5.002
4,11
3,32
5.691
4,12
3,29
7.247
3,98
3,21
6.043
4,05
3,26
2009
5.476
4,06
3,38
4.963
4,13
3,29
5.570
4,07
3,34
7.188
3,93
3,25
6.012
4,00
3,31
2010
5.509
4,03
3,36
5.031
4,17
3,31
5.680
4,03
3,32
7.191
3,91
3,25
6.062
3,97
3,30
2011
5.526
4,06
3,38
5.079
4,03
3,37
5.745
4,06
3,35
7.226
3,93
3,27
6.110
3,99
3,32
Pregled prirastov telet od 90 do 210 dni (g/dan) (vir: KIS)
CHA
LIM
LS
RJ
GAG
Skupaj
2006
1.071
1.178
932
1.148
/
1.115
2007
1.265
992
1.057
720
553
1.067
2008
1.099
958
/
/
/
993
2009
1.155
850
983
/
549
914
2010
1.091
1.008
1.094
609
1.005
985
2011
1.106
909
1086
/
/
957
DAN ŽIVNOREJCEV
Stanje na področju prašičereje
Število merjascev (vir: BF)
Št. zaklanih prašičev v klavnicah (Vir: SURS)
Leto
11
22
44+55
88
2007
54
80
120
21
2008
32
54
125
18
2009
26
46
76
2010
32
48
2011
33
42
33
Hibridi
Skupaj
179
31
30
122
62
Število
2006
409.509
454
2007
405.311
70
330
2008
380.703
29
28
235
2009
291.588
43
18
33
296
2010
289.303
51
15
16
219
2011
273.904
Število svinj (vir: BF)
11
22
44+55
88
12
21
Ostale
Skupaj
2007
2.503
440
135
87
7.465
1.142
2.232
14.004
2008
1.963
564
93
84
5.143
884
1.710
10.441
2009
2.029
494
127
128
5.562
1.254
1.572
11.166
2010
2.092
586
125
115
5.884
1.294
2.023
12.119
2011
1.721
443
135
135
5.598
800
1.549
10.381
!!!
DAN ŽIVNOREJCEV
Proizvodni rezultati v prašičereji
Rejski cilji in fenotipske vrednosti po letih (Vir: BF)
Rejski
cilj
2006
2007
2008
2009
2010
2011
Št. živ. puj./gn. F
11,00
11,05
11,37
11,74
11,80
12,43
13,05
Št. odst. puj. F
9,70
9,69
10,04
10,17
9,89
10,73
11,32
KD na živ. puj. F
15,50
16,10
15,60
15,60
17,70
15,90
14,70
Št. živ. puj./gn. K
11,00
10,20
10,36
10,43
10,39
10,21
10,46
Št. odst. puj. K
9,70
8,92
9,07
9,05
8,97
8,87
9,15
KD na živ. puj. K
15,50
18,80
18,40
18,70
18,20
18,80
18,90
Konverzija krme za vse kategorije
(skupaj)
3,00
3,40
3,37
3,43
3,42
3,38
Skupne izgube (%)
15,00
22,89
22,69
26,29
31,70
29,63
F-farma, K-kmetija
Debelina hrbtne slanine (mm)
<16
Slovenska landrace - linija 11
12,23
12,59
12,39
11,74
11,43
10,94
Slovenski veliki beli prašič
11,78
13,22
12,05
12,37
12,26
12,70
Pietrain
9,59
8,76
8,74
8,64
9,29
8,18
Slovenska landrace - linija 55
11,44
11,60
12,39
10,46
10,27
11,04
58,56
58,85
59,79
60,03
60,32
60,92
Odstotek mesa (%)
58
DAN ŽIVNOREJCEV
Stanjena področju reje drobnice
Število ovc v kontroli glede na usmeritev (vir:BF)
Mlečne
Mesne
Skupaj
Št.trop.
2006
3.497
10.441
18.369
251
2007
3.348
10.819
14.167
255
2008
3.917
13.141
17.058
271
2009
4.022
12.855
16.877
267
2010
4.462
13.298
17.760
267
2011
4.582
13.787
18.369
262
Proizvodni rezultati pri reji
drobnice
Rezultati kontrole prireje mleka po letih in
pasmah/križanjih v Sloveniji (vir:BF)
Število koz v kontroli glede na usmeritev (vir:BF)
Mleko(kg)
Mašč.(%)
Belj.(%)
2006
199
6,3
5,5
Mlečne
Mesne
Skupaj
Št.
tropov
2006
2.098
2.228
4.326
211
2007
207
6,3
5,6
2007
2.023
2.628
4.651
208
2008
224
6,3
5,5
2008
2.993
2.467
5.460
246
2009
225
6,2
5,5
2009
2.566
3.133
5.699
243
2010
208
6,2
5,4
2010
2.516
3.133
5.649
237
2011
214
6,1
5,4
2011
2.464
3.068
5.532
224
DAN ŽIVNOREJCEV
Financiranje dela JS strokovnih nalog v živinoreji (1)
Zakonska podlaga
Zakon o živinoreji (Ur. L. RS, št. 18/2002 s sprem.)
79. člen (sredstva za delovanje javne službe)
(1) Javni službi strokovnih nalog v živinoreji in nalog genske banke v živinoreji
se financirata iz:
- proračuna Republike Slovenije;
- delnega ali celotnega plačila cene za opravljeno storitev;
- sredstev, določenih z zakonom;
- sklada za razvoj kmetijstva;
- drugih virov.
(2) Republika Slovenija financira ali sofinancira posamezne storitve javnih služb
po tem zakonu v skladu s STRP in drugimi programi teh javnih služb.
DAN ŽIVNOREJCEV
Financiranje dela JS strokovnih nalog v živinoreji (2)
Izvajanje JS strokovnih nalog v živinoreji je za rejce, ki so člani Priznanih
rejskih organizacij (PRO) in so svoje živali vključili v izvajaje STRP
trenutno brezplačno. To je velikega pomena za slovenske rejce, ki
zaradi razdrobljenosti slovenskega podeželja in s tem povezane
majhnosti kmetij težko dosežejo gospodarsko in finančno stabilnost ter
neodvisnost, zato si KGZS na vse načine prizadeva, da bi tudi v
prihodnje država zagotovila brezplačno financiranje izvajanja JS
strokovnih nalog v živinoreji.
DAN ŽIVNOREJCEV
Finančna sredstva namenjena delu JS strokovnih
nalog v živinoreji
Govedo
Drobnica
Prašiči
Konji
Perutnina
Kunci
Čebele
Skupaj JS
2006
6.079.952,76
783.416,33
653.162,89
451.576,74
83.458,52
60.902,45
196.995,18
8.309.464,88
2007
6.046.042,29
780.357,82
652.314,42
447.367,27
83.457,66
60.901,00
196.971,82
8.267.412,28
2008
6.105.265,24
769.684,32
678.500,23
451.983,61
127.120,47
60.901,00
196.950,04
8.390.404,91
2009
6.133.170,42
706.925,29
560.027,82
423.814,56
117.326,02
50.720,40
180.849,77
8.172.834,28
2010
6.354.876,99
709.785,54
563.605,88
423.788,60
117.326,02
50.720,40
182.460,89
8.402.564,32
2011
6.039.125,32
674.526,01
536.614,21
402.600,00
111.459,72
48.170,95
173.340,61
7.985.836,82
DAN ŽIVNOREJCEV
Financiranje dela JS strokovnih nalog v živinoreji
Govedoreja
Sredstva govedoreja (eur)
6.400.000
6.200.000
6.000.000
5.800.000
5.600.000
2006
2007
2008
2009
2011
2012
Leto
Reja drobnice
Prašičereja
710.000
Sredstva prašičereja (eur)
810.000
Sredstva drobnica (eur)
2010
780.000
750.000
720.000
690.000
660.000
2006
2007
2008
2009
Leto
2010
2011
2012
680.000
650.000
620.000
590.000
560.000
530.000
500.000
2006
2007
2008
2009
Leto
2010
2011
2012
DAN ŽIVNOREJCEV
Financiranje dela JS strokovnih nalog v živinoreji
Konjereja
Perutninarstvo
Sredstva perutninarstvo (eur)
Sredstva konjereja (eur)
470.000
450.000
430.000
410.000
390.000
2006
2007
2008
2009
2010
2011
130.000
115.000
100.000
85.000
70.000
2006
2012
2007
2008
2010
2011
2012
2011
2012
Leto
Leto
Kunčjereja
Čebelarstvo
203.000
Sredstva čebelarstvo (eur)
63.000
Sredstva kunčjereja (eur)
2009
59.000
55.000
51.000
47.000
2006
2007
2008
2009
Leto
2010
2011
2012
196.000
189.000
182.000
175.000
168.000
2006
2007
2008
2009
Leto
2010
DAN ŽIVNOREJCEV
Število zaposlenih v JS strokovnih nalog v živinoreji
Število zaposlenih (polnih delovnih moči-PDM) po živalskih vrstah skozi leta
Govedo
Skupaj
2007
213,01
2008
201,57
Letno
zmanjšanje
Prašiči
Skupaj
Letno
zmanjšanje
2007
16,52
-11,44
2008
16,92
0,41
15,66
-1,26
2009
199,14
-2,43
2009
2010
196,13
-3,01
2010
16,35
0,69
2011
191,29
-4,84
2011
16,22
-0,13
Razlika
2011-2007
-21,72
Razlika
2011-2007
-0,29
Drobnica
Skupaj
Letno
zmanjšanje
2008
19,33
2009
19,28
-0,05
2010
19,79
0,51
2011
19,56
-0,23
Razlika
2011-2008
0,23
DAN ŽIVNOREJCEV
Zaključki (1)
Rejsko in strokovno delo ima na področju RS dolgoletno (več kot 100 letno)
tradicijo.
Rejci združeni v PRO potrebujejo javno službo strokovnih nalog v živinoreji, za
izvajanje nalog iz potrjenih rejskih programov.
Analiza podatkov, sredstev in števila zaposlenih je pokazala, da je bila
racionalizacija javne službe strokovnih nalog v živinoreji, zadnjih pet let že
opravljena, saj se je višina sredstev in število zaposlenih skozi leta zniževalo.
Ob vsakoletnem zmanjševanju sredstev in zaposlenih so bile vse naloge,
določene v letnem programu dela za izvedbo skupnega temeljnega rejskega
programa (STRP) za posamezne živalske vrste, opravljene oziroma nekatere
celo presežene. Sredstva za presežene naloge niso bila nikoli izplačana, kar je
vsako leto dodatno bremenilo izvajalce javne službe.
DAN ŽIVNOREJCEV
Zaključki (2)
Kakršno koli nadaljnje zmanjševanje finančnih sredstev bi lahko pripeljalo do
ponovnega zmanjšanja števila zaposlenih, s tem pa tudi do zmanjšanja obsega
dela posameznih izvajalcev javne službe. S tem bi lahko bilo ogroženo
nadaljnje strokovno, razvojno in znanstveno delo na področju selekcije in
kontrole proizvodnje, kar vodi do ukinitve, oziroma razpada sistema nacionalnih
selekcijskih shem v živinoreji. Nacionalna selekcija je v prvi vrsti potrebna
zaradi odbiranja živali prilagojenih okolju v katerem živijo. Z ukinjanjem sistema
nacionalne selekcije pa bi bila tudi RS na milost in nemilost prepuščena velikim
selekcijskih korporacijam, ki bi na račun slovenskih rejcev povečevale svoje
dobičke.
DAN ŽIVNOREJCEV
Zaključki (3)
Z zmanjšanjem obsega dela posameznih izvajalcev javne službe ne bo
mogoče izvesti zastavljenih rejskih ciljev, ki so določeni v rejskih
programih, ki jih je resorno ministrstvo potrdilo za dobo petih let.
Kmetijstvo je ena izmed gospodarskih panog, ki ima direkten učinek na
ustvarjanje novih dobrin. Ustvarjanje novih dobrin pomeni nove možnosti za
trgovanje in posledično dotok finančnih sredstev v državo. Samooskrba
države z živili je odvisna od kmetijstva. Z zmanjševanje samooskrbe se
povečuje odvisnost države od drugih, kar dolgoročno pelje v propad
slovenskega kmetijstva in odvisnost, kar pa zagotovo ni v nacionalnem
interesu. V kmetijstvo je potrebno vlagati tako s strokovnega kot tudi iz
znanstveno raziskovalnega vidika, le tako se lahko poveča samooskrba
Slovenije, kar bo v prihodnje izrednega pomena.
DAN ŽIVNOREJCEV
Zaključki (4)
Izvajalci javne službe so na nek način razvojni oddelki na področju živinoreje,
saj je stalno izvajanje javne službe pripeljalo do velikega selekcijskega in s tem
povezanega gospodarskega napredka.
Del manjkajočih finančnih sredstev za delovanje javne službe bi RS lahko
zagotovila iz naslova vsakoletnega povečanja finančnih sredstev, ki jih za
ukrepe kmetijske politike prejme RS iz proračuna EU. Pri tem se delež
sredstev, ki jih RS nameni za izvajanje ukrepov kmetijske politike iz
nacionalnega proračuna zmanjšuje. RS bi lahko del teh sredstev namenila za
izvajanje javne službe strokovnih nalog v živinoreji, saj izvajanje javne službe
neposredno pripomore k izboljšanju rezultatov ukrepov kmetijske politike.
DAN ŽIVNOREJCEV
Zaključki (5)
Iz navedenih ugotovitev je razvidno, da smo izvajalci javne službe v
zadnjih letih že racionalizirali delo javne službe strokovnih nalog v
živinoreji. Z nadaljnjim zmanjševanjem sredstev se bo zmanjšalo število
zaposlenih in posledično tudi obseg dela. Ogroženo bo izvajanje
zastavljenih rejskih ciljev, ki so določeni v rejskih programih, ki jih je
resorno ministrstvo potrdilo za dobo petih let. Z ukinjanjem nacionalnih
selekcijskih programov bodo naši rejci odvisni od genetskega materiala iz
tujih populacij. Tako bodo živali manj prilagojene na slovensko okolje,
razkorak med potrebami živali in danostim bo vse večji.
DAN ŽIVNOREJCEV
Hvala za pozornost
23. marec 2012, GRM Novo mesto – center biotehnike in turizma