Transcript AKIS

XXIX. Tradicionalni posvet Javne službe
kmetijskega svetovanja, KGZS
Laško, 25. november 2014
Sistem inovacij in prenosa
znanja v kmetijstvu (AKIS) –
izzivi in potrebne spremembe
za slovensko kmetijstvo
Prof. dr. Emil Erjavec
Univerza v Ljubljani
Biotehniška fakulteta
Vprašanja
I.
Razvitost slovenskega kmetijstva?
II.
Znanje kot dejavnik razvoja kmetijstva
III.
AKIS – Sistem inovacij in prenosa znanja v kmetijstvu
IV.
AKIS – stanje v Sloveniji
V.
Zaključek:

2
predlog institucionalnih reform za učinkovitejši AKIS v
podporo razvoju kmetijstvu v Sloveniji
AKIS v Sloveniji
Pristop in viri
Prispevek je:




plod izkušenj, pogovorov, pregleda literature, ukvarjanja z
vodenjem, razvojem in kmetijsko politiko doma in v tujini
študija virov s področja AKIS (OECD, EK) in agrarne ter
razvojne ekonomike
ni rezultat sistematičnega raziskovalnega dela in ne izraža
mnenja ustanove
Namen:




3
spodbuditi razpravo o razvoju in vlogi znanja
podpreti nujne institucionalne spremembe, na vseh ravneh
zavedajoč se celovitosti tematike
AKIS v Sloveniji
I. Razvitost slovenskega
kmetijstva?
 Definicija
razvitosti
 Stanje in potrebe po razvoju
4
AKIS Slovenija
Kaj razumemo pod razvitost?
Primerljivost, doseganje ciljev


primerljivi rezultati z najbolj uspešnimi na mikro in makro ravni
- različni indikatorji (podjetniški, agrarno politični)
Ekonomska učinkovitost in uspešnost




povečana in učinkovitejša izraba resursev, produktivnost,
dodana vrednost, dohodek,…
rast proizvodnje in izvoza (do izkoriščenja potenciala)
učinkovito povezovanje in agro-živilska veriga
Okoljska vzdržnost



okoljska ozaveščenost in aktivnosti
varstvo okolja in narave kot ključni dejavnik presoje
Socialna stabilnost


5
socialno vzdržne strukturne spremembe, možnost razvoja tudi
za male kmetije, prisotnost socialnih inovacij
AKIS v Sloveniji
Razvitost kmetijstva?
Prepletajo se pozitivni in negativni elementi razvitosti



potrebna bi bila celovitejša analiza in predstavitev
… vendar, kmetijstvo zgolj a „poti k razvitosti“.
Pozitivni vidiki:






ohranjeni resursi (zemljišča, stalež, KG)
posamični razvoj najuspešnejših KG
nekatere socialne inovacije (dopolnilne dejavnosti)
mladi prevzemniki
oblikovanje nekaterih verig
Negativni vidiki:






6
stagnacija skupne proizvodnje in nekaterih pridelkov na ha (žita!)
destrukcija nekaterih proizvodnih sistemov (prašičereja)
še zmeraj nizka stopnja povezanosti členov agro-živilske verige
okoljska naravnanost preveč kot strategija za pridobivanje podpor
prevelika odvisnost od podpor v dohodku (več kot 50 % na agregatni ravni)
AKIS v Sloveniji
Dejstvo…
Slovensko kmetijstvo ne izkorišča svojih
potencialov,
 … je le deloma (ne dovolj) razvito in
pomembno zaostaja za državami z razvitim
kmetijstvom.


7
TRAJNOSTNI RAZVOJ je potrebno na novo
odkriti in se mu posvetiti z vsemi možnimi
sredstvi: ključno poslanstvo.
AKIS v Sloveniji
II. Dejavniki razvoja
 Kaj
„poganja“ razvoj?
 Vloga znanja?
8
AKIS Slovenija
Kaj „poganja“ razvoj?
Teorija uči (Hayami, Ruttan, Norton,…) in praksa kaže:
razvoj podpirajoči splošni družbeni okvirji


pravna država, temeljna infrastruktura, delujoče tržno gospodarstvo,
razpršena lastnina, splošni ekonomski razvoj…
boljši in/ali novi temeljni resursi


zemlja, živali, seme,…
raba in dostopnost do inputov in kapitala


oskrba, finančni sistem
povpraševanje s strani prodajnih verig hrane
sposobnost individualnih vlaganj v razvoj




zadostni lastni resursi viri
izobrazba in kompetence delovne sile
specifična podporna vloga države – kmetijska politika



9
…
znanje - inovacije –tehnološki napredek
AKIS v Sloveniji
Vloga znanja pri razvoju

Inovacija je


Tehnični napredek v kmetijstvu:





lahko nova ideja, nov proizvodni, organizacijski ali tehnološki
postopek, nov izdelek, dobrina, storitev…
Biološki
Tehnično-mehanski
Organizacijski
Okoljski
Ključno…

Če so drugi pogoji izpolnjeni, potem je ključni vzvod razvoja,
učinkovit sistem oblikovanja inovacij in prenosa znanja!
10
AKIS v Sloveniji
III. AKIS
 Pojmi
in pristopi
 Izkušnje drugih
11
AKIS Slovenija
AKIS – terminologija

AKS



sistem znanja v kmetijstvu (Agricultural Knowledge System)
vzpostavila kmetijska politika pred 50 leti z namenom posodobitve
kmetijstva s močno integracijo Raziskovalnih, Izobraževalnih in Svetovalnih
ustanov pod nadzorom kmetijskih ministerstev (linearni RIS sistem).
AKIS

Najprej kot “Agricultural Knowledge and Information Systems” s strani OECD
in FAO. Danes: „Agricultural Knowledge and Innovation Systems“: (sistem
inovacij in prenosa znanja v kmetijstvu).

… „niz kmetijskih ustanov in oseb in interakcij med njimi, vključenih
v oblikovanje, prenos, preobrazbo, hranitev, obuditev, integracijo in
razpršitev ter uporabo znanja in informacij, z namenom sinergijske
podpore odločanju, reševanju problemov in inovacij v kmetijstvu”
(Röling and Engel, 1991).
12
AKIS Slovenija
Zakaj AKS v AKIS?

Potrebe po spremembi
linear. sistema R – I - S




Manj povezave med znanjem
kmetov ter RIS sistemom.
Prestrukturiranje in liberalizacija
RIS sistema.
Kmetijska politika vnaša nove
družbene zahteve: okolje,
kvaliteta podeželja, vse bolj
kompleksne razmere in cilji.
AKIS – participativni /
omrežni pristop

13
inovacija nastaja skozi
interakcijo vseh deležnikov
AKIS Slovenija
Sodobni AKIS
industrija
Svetovanje
Šolstvo
Potrošniki
Trgovci
Ponudniki
inputov
An AKIS should be able to
propose and develop practical
ideas to support innovation,
knowledge transfer and
Kmetje
information Živilska
exchange.
Policy needs to reflect the
manner in which innovation
actually occurs today: often
Raziskave
through diffuse networks of
actors who are not necessarily
AKIS – interakcija med vsemi deležniki v agrofocused on traditional research
živilski verigi, podeželju in okolju! (Popp, 2013)
and development.
AKIS Slovenija
14
Težave AKISa

Interakcije med členi so ključne! … vendar členi imajo
različne spodbude:




Vsi ugotavljajo potrebe po multidisciplinarnem pristopu in
sodelovanju,


Konkurenca za ista sredstva to pogosto ovira
V celoti samostojne politike izobraževanja in raziskav


Znanost: publikacije, citati, odličnost
Izobraževanje: financiranje na podlagi števila študentov
Svetovanje: javna storitev, plačila kmetov, voučerji,
ne zmorejo prepoznati razvojnih potreb sektorjev
Šibke interakcije z inovacijami v zasebnem sektorju!
AKIS Slovenija
LINSA – nadgrajeni AKIS pristop

LINSA

Learned and Innovation Network for Sustainable Agriculture


Tematsko fokusirana (tudi zunaj formalnih RIS)



kmetje, svetovalci, vlada in drugi (Rudman, 2010).
Poudarek na procesu učenja in kreiranja inovacij skozi
interakcijo med deležniki.
Temeljna razlika z AKS


16
Učeča in inovacijska omrežja za trajnostno kmetijstvo
AKS: obstaja znanje in ga je potrebno pač prenesti.
LINSA: ukvarjanje s tem, kako se prenaša znanje, to je tudi del
inovacijskega procesa!
AKIS Slovenija
Dve vrsti raziskovalne politike
(Popp, 2013)
Vidik
Raziskave za znanost
Raziskave za inovacije
Raziskovalna spodbuda Prispevati k rešitvi
znanstvenega, morda tudi še
družbenega problema
Posamezno vprašanje, ki zahteva
raziskovalno rešitev
Udeležba uporabnikov Če gre za aplikativne, potem v
demonstracijski fazi
Pri opredelitvi vprašanj,
postopkov in skozi ves
raziskovalni proces
Relevantnost (za sektor ali regijo)
Kriterij kakovosti
Znanstvena kakovost
Fokus
Raziskovalne organizacije
Model difuzije
rezultatov
Tip vladne politike
Linearni model
Omrežja proizvajalcev in
uporabnikov znanja
Sistemski pristop (omrežja)
Raziskovalna politika
Inovacijska politika
Finance
Močan delež javnega denarja,
večja možnost diseminacije
znanja
Zasebna – javno partnerstva,
lahko tudi omejena diseminacija
17
Sodobni AKIS
Konec linearnega modela
Znanost
Različni cilji, metode in
javna vloga
Raziskave
za trg
• Družbene raziskave, konkurenčnost, okolje,…
• Gospodarstvo daje agendo, pomaga pri
nadzoru, koristnik rezultatov
• Zasebno javno partnerstvo
•
•
•
•
Znanje za znanost,
temeljno,
linearno,
družbene prioritete in javne
naloge,
• vključitev v mednarodno
izmenjavo.
Inovacije in
partnerstvo
•
•
•
•
•
•
Prototipi
Spremenjeni poslovni modeli in finance
Agro-živilska veriga kot sokreator
Deregulacija postopkov
LINSA
Operativne skupine
¸Prilagajanje AKISa

Privatizacija in soupravljanje svetovalnih služb



Centralizacija razvojnih raziskav



NL: združitev vseh inštitutov v raziskovalni inštitut kmetijske univerze
Wageningen,
združitev vseh švedskih in finskih javnih inštitutov
Več sodelovanja med ustanovami RIZ


Svetovanje v postopku privatizacije (plačila kmetov, NL, D).
Soupravljanje med državo in stanovskimi organizacijami kmetov (Francija,
Finska), z deloma javnim financiranjem.
Podprto sodelovanje med ustanovami (AT, FIN, …)
Predvsem pa EU prepozna potrebo po novem pristopu


Evropsko inovacijsko partnerstvo (EIP),
omrežja v obzorju 2020, ukrep sodelovanje v politiki RP
AKIS Slovenija
IV. AKIS v Sloveniji
 Kakšen AKIS in javne politike?

Koliko sodobnih elementov prisotnih?
20
AKIS Slovenija
SLO AKIS - forma

Slovenija je celo 20. stoletje gradila sistem AKS






pomembna vloga pri prvih razvojnih premikih slovenskega kmetijstva
kmetijske družbe, zadružni sistem, kmetijske srednje šole, KIS, BF, FKBV, IHP,
vsi v funkciji razvoja…
pospeševalna služba, kasneje svetovalna služba – pomembna vloga
izjemna vloga posameznikov in ustanov pri oblikovanju in prenosu znanja
patronat in izvedba politike – linearni model
Po osamosvojitvi in v pristopnem procesu spremembe v ciljih
in načinih delovanja

prevzem nekaterih mednarodnih (evropskih) standardov (prilagojeno)
slovenskim razmeram – raziskovalna in izobraževalna politika
slabitev linearnega modela z močno vlogo ministrstva brez nadomestila
prednost drugim prioritetam (politika, sredstva, administracija)
vse manj povezovanja in sodelovanja med ustanovami (sistemskega ni!)
21
AKIS v Sloveniji



SLO AKIS - členi

Posamezni deli AKS (RIS)






Znanost: postopno osredotočenje na mednarodno odmevno publiciranje,
kar ne izključuje, pogosto pa omejuje ukvarjanje z razvojnimi problemi
Visoko izobraževanje: večja mednarodna primerljivost, vendar tudi
nepotrebna drobitev programov, manj in ne več razvojnih kompetenc
Srednje izobraževanje: razvoj, vendar omejen na izobraževanje
Svetovanje: administracija in prenos sredstev do kmetov prednost pred
svetovanjem; razdrobljenost, manjša učinkovitost
Konkurenca med ustanovami v škodo razvoju!
Vloga vladnih ustanov

razvoj in inovacija le delno sodobno vključena v podporne sisteme
veliko poudarkov o družbi znanja, malo realnih učinkov - problem tudi
ponudbe.
… nekaj pozitivnih premikov (problem kakovosti dokumentov in izvedbe)
22
AKIS v Sloveniji


SLO AKIS – rezultat

Preobrazba AKS v AKIS?





nismo naredili prehoda v AKIS in LINSA sistema
izgubljanje razvojna vloga javnega sistema
le delno nadomeščeno z gospodarstvom (domača ni prisotna, ali ni v
stanju dajati impulze)
ne dovolj jasno in precizno definirana vloga države – nove tendence šle
morda mimo…. Pomanjkanje sredstev za tovrstne namene!
Rezultat


23
Ne dovolj učinkoviti AKIS v Sloveniji eden od vzrokov za
delno razvojno stagnacijo slovenskega kmetijstva
ZATO so potrebni koreniti premisleki in premiki.
AKIS v Sloveniji
V. AKIS - predlogi
sprememb
Nov koncept delovanja vlade in ustanov R-I-S
 Zaključek

24
AKIS Slovenija
Koncept na državni ravni

Cilj


Krepitev razvojne in inovacijske usmerjenosti
slovenskega kmetijstva in agroživilstva, kar je podprto
v vladnih politikah in delovanju ustanov R-I-Z.
Aktivnosti

Krepitev vladnih instrumentov v podporo sodelovanju in
inovacijskim funkcije AKIS in LINSA v vseh členih.

Oblikovanje skupnih smernic in ustanovitev Razvojnega sveta
za koordinacijo aktivnosti.

Premislek in spremembe raziskovalne, izobraževalne in
svetovalne politike in delovanja kmetijskih ustanov.
25
AKIS v Sloveniji
Ustanove R – I - S


Raziskovalne in izobraževalne ustanove

Nadgraditev strategije posameznih ustanov z jasno vizijo
razvojnega delovanja in predvsem premik v delu in konceptu

Prevetritev raziskovalnih in izobraževalnih programov in dela.

Vzpostavitev institucionalne podpore za učinkovitejšo
sodelovanje in inovacije – pomemben del novih prioritet
Svetovalne služba

Reorganizacija službe h večji krepitvi podpore razvoja

Uvedba novih interaktivnih metod svetovanja na temelju
sodelovanja in inovacijske politike.

Načrtno strateško sodelovanje s partnerji v R – I – S.
26
AKIS v Sloveniji
ZAKLJUČEK

Izrazite razvojne potrebe slovenskega kmetijstva, agro-živilstva in
podeželja.

Ključen element razvoja sta znanje in inovacije. V svetu se oblikuje
nov pristop pri oblikovanju in prenosu znanja AKIS, ki deluje po
sistemu sodelovanje med vsemi udeleženci procesa znanja..

Slovenija ima inštitucije AKIS, njihovo delovanje pa ne ustreza v celoti
sodobnim zahtevam in razvojnim potrebam.

Zato so potrebne izrazite institucionalne in procesne spremembe
– reforme:

Prevzem razvojne logike in spremembe delovanja znotraj institucij.

Sistematično in konsistentno sodelovanje vseh vpletenih.

Iskanje pametnih in okolju prilagojenih rešitev.
27
AKIS v Sloveniji