Transcript v ZJN-2

Predstavitev novosti na
področju javnega naročanja
Helena Kosmač
Noveli ZJN-2B in ZJNVETPS-B

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem
naročanju (ZJN-2B)

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem
naročanju na vodnem, energetskem, transportnem
področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS-B)

Veljavnost od 11.4.2010.
Na posvetu bodo predstavljena naslednja
vsebinska področja (bistvene novosti):














Nove mejne vrednosti - slovenske, evropske
Spremenjeni postopki
Natančnejša opredelitev okvirnih sporazumov in dinamičnega
nabavnega sistema
Novosti pri objavah
Neposredna plačila podizvajalcem
Odprava računskih napak
Merila - odprava fiksnega razmerja med ceno in ostalimi merili
Preverjanje zgolj najugodnejše ponudbe
Ureditev seznama ponudnikov z negativnimi referencami
Odločitev o oddaji javnega naročila
Natančnejša ureditev ustavitve postopka, zavrnitve vseh ponudb in
odstopa od izvedbe javnega naročila
Omejitve pri svetovalnih pogodbah
Strokovni izpit
Okrepitev kazenskih določb
Področje javnih naročil zahteva stalne
prilagoditve normativne ureditve
Namen ZJN-2 je zagotoviti:
 gospodarno porabo javnih sredstev
 transparentnost postopkov
 preprečevanje zlorab pri porabi javnih sredstev
Razlogi za spremembe ZJN-2:
 odprava v praksi ugotovljeni pomanjkljivosti,
 večja transparentnost,
 racionalizacija postopkov JN,
 možnost vključitve malih in srednjih podjetij kot
ponudnikov.
Večja dostopnost trga

Malim in srednjim podjetjem je kot ponudnikom z
novelo zakona omogočena večja dostopnost in
možnost vključitve v sistem javnih naročil

Obvezna objava javnih naročil nad vrednostjo 20.000
EUR za blago in storitve ter 40.000 EUR za gradnje na
Portalu javnih naročil

Naročnik mora merila oblikovati tako, da sta ponudnik, ki
je oddal ponudbo za vse sklope, in ponudnik, ki je oddal
ponudbo za en sklop, v enakopravnem položaju
Racionalizacija postopkov JN









Omejitev preverjanja na najugodnejšo ponudbo
V postopkih NMV so predvidene izjave namesto potrdil
Podatki iz uradnih evidenc - potrdila se lahko uporabijo v
več postopkih – veljavnost 4 mesece
Pooblastila za izvedbo postopka in odločanje
Sodelovanje oseb zasebnega prava v postopkih javnega
naročanja – strožja ureditev
Pisno opozorilo na podlagi katerega je lahko naročnik
spremenil odločitev o oddaji naročila je črtana
Obvezen pravni pouk
Vročitev po ZUP
Večja usposobljenost naročnikov

Nove definicije

Faze javnega naročanja

Pogodba o izvedbi JN

Hramba dokumentacije o postopku JN

Varstvo podatkov – javni deli ponudbe
Definicije pojmov







Obdobje mirovanja
Ponudnik
Podizvajalec
Odgovorna oseba naročnika, ponudnika oziroma
podizvajalca
Neobičajno nizka ponudba
Postopek oddaje naročila male vrednosti
Datum oddaje naročila
Faze javnega naročanja









Predhodno informativno obvestilo, če je to primerno
Izračun ocenjene vrednosti
Sklep o začetku postopka
Priprava razpisne dokumentacije, če je to primerno
Objava obvestila o naročilu
Predložitev in odpiranje ponudb
Pregled in ocenjevanje ponudb
Odločitev o oddaji naročila
Objava obvestila o oddaji naročila , če je to primerno
Pogodba o izvedbi javnega naročila

Obvezne sestavine:




Podizvajalci




dejanska vrednost celotnega naročila, izjemoma ocenjena
vrednost javnega naročila
rok veljavnosti pogodbe
podatki o podizvajalcih
vsaka vrsta del, ki jih bo izvedel podizvajalec,
podatki o podizvajalcu (naziv, polni naslov, matična številka,
davčna številka in transakcijski račun),
predmet, količina, vrednost, kraj in rok izvedbe teh del.
Pogodba v bistvenih delih ne sme odstopati od osnutka
pogodbe iz razpisne dokumentacije, razen če so bila
posamezna določila predmet pogajanj
Hramba dokumentacije o postopku javnega
naročanja

Neizbrane ponudbe se hranijo minimalno 2 leti po
datumu oddaje naročila

Ostala dokumentacija o postopku javnega naročanja pa:
 min. 10 let po datumu oddaje naročila
 min. 2 leti po preteku garancije za predmet naročila
Vpogled v ponudbe – javnost


Naročnik mora zagotoviti, da so podatki, ki so označeni
kot poslovna skrivnost, v postopku oddaje JN poslovna
skrivnost
Javni podatki so:






cena na enoto,
vrednost posamezne postavke,
skupna vrednost ponudbe,
ter ostali podatki, ki vplivajo na razvrstitev ponudbe.
Na zahtevo mora naročnik dovoliti vpogled
Izpolnjevanja pogojev načeloma ne morejo
predstavljati poslovnih skrivnosti (reference, pri
končanem poslu, ne morejo biti varovane kot poslovna
skrivnost prav tako ne obrazec BON(-2)
Nove mejne vrednosti (v EUR)
Do
Do
Do
Nad
Blago in
storitve
Gradnje
20.000,00
40.000,00
zgolj evidenca
80.000,00
naročila malih
vrednosti
274.000,00
zbiranje ponudb
z objavo
274.000,00
postopki po
ZJN-2
40.000,00
125.000,00
125.000,00
Nove evropske mejne vrednosti
Uredba Komisije št. 1177/2009 z dne 30. 11. 2009
določa nove mejne vrednosti za postopke in objave
javnih naročil, ki se uporabljajo od 1. 1. 2010.
v ZJN-2:

iz »133.000« na »125.000« EUR;

iz »206.000« na »193.000« EUR;

iz »5.150.000« na »4.845.000«EUR;
v ZJNVETPS:

iz »412.000« na»387.000« EUR;

iz »5.150.000« na »4.845.000« EUR;
Naročila, ki jih naročnik subvencionira ali
sofinancira z več kakor 50% deležem
ZJN-2 se uporablja za oddajo:



a) naročil gradenj, katerih ocenjena vrednost brez DDV je 4.845.000
eurov ali več
b) naročil storitev, katerih ocenjena vrednost brez DDV je enaka ali
večja od 193.000 eurov in ki so povezana z naročilom gradenj,
kakor to določa a) točka tega odstavka;
c) naročil blaga, katerih ocenjena vrednost brez DDV je enaka ali
večja od 193.000 eurov.
ZJN-2 se uporablja tudi za oddajo naročil blaga, ki jih
naročnik društvom ali zavodom sofinancira z več kakor
30% deležem, če je ocenjena vrednost blaga brez DDV
enaka ali večja od 40.000 eurov.
Spremenjeni postopki

Postopek oddaje naročila male vrednosti

Postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi

Postopek s pogajanji po predhodni objavi

Postopek s pogajanji brez predhodne objave
Postopek oddaje naročila male vrednosti - 1









Nadomestil je postopek zbiranja treh ponudb
NMV je poenostavljen postopek javnega naročanja
Naročnik mora na Portalu JN objaviti:
 obvestilo o naročilu male vrednosti,
 obvestilo o oddaji naročila male vrednosti.
Izvede se za javna naročila v vrednosti:
 blaga in storitev od 20.000 EUR do 40.000 EUR in
gradenj od 40.000 EUR do 80.000 EUR (ZJN-2B).
Priprava razpisne dokumentacije ni obvezna
Rok za oddajo ponudb določi naročnik, rok mora biti
takšen, da ponudnikom omogoči pripravo popolnih
ponudb
Obvezno je javno odpiranje ponudb
Preverjanje popolnosti zgolj najugodnejše ponudbe
V postopek se lahko vključi pogajanja
Postopek oddaje naročila male vrednosti - 2





Naročnik lahko omeji sodelovanje ponudnikov v postopku
oddaje naročila male vrednosti zgolj na podlagi vnaprej
opredeljenih pogojev
Ponudnik dokazuje izpolnjevanje pogojev s pisno izjavo, ki
je naročniku v skladu z 77. členom tega zakona ni treba
preverjati, razen kadar dvomi v resničnost
Ustavitev postopka pred potekom roka za oddajo ponudb
– objava na Portalu JN, vrnitev neodprtih ponudb
ponudnikom
Zavrnitev vseh ponudb – razlogi in odločitev o novem
postopku, obvešča se le ponudnike (nadzornega organa
ne) ter objavi na Portalu JN
Upoštevanje meril iz 48. člena ZJN-2 ter 49. člena ZJN-2
(neobičajno nizka ponudba)
Postopek oddaje naročila male vrednosti - 3


Ne zahteva se pisno poročilo o vsakem oddanem
naročilu (105. ZJN-2), naročniki morajo enkrat letno (do
28. februarja) na Portal JN posredovati podatke o vrsti
predmeta, skupni vrednosti in številu oddanih javnih
naročil v preteklem letu (ločeno za NMV in naročila pod
pragovi NMV)
Dokumentacija o NMV, ki jo je dolžan voditi naročnik,
obsega:






sklep o začetku postopka, če je to primerno,
povabilo k oddaji ponudbe,
razpisna dokumentacija, če je to primerno,
predložene ponudbe,
odločitev o oddaji naročila,
druge dokumente glede na način izvedbe javnega naročila.
Postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi
Spremenjene mejne vrednosti:

blaga in storitev od 40.000 EUR do 125.000 EUR in gradenj od 80.000
EUR do 274.000 EUR (ZJN-2B),
 blaga in storitev od 80.000 EUR do 387.000 EUR in gradenj od 160.000
EUR do 844.000 EUR (ZJNVETPS-B).
Rok za objavo obvestila o oddaji naročila, ki doslej ni bil
opredeljen:


48 dni od oddaje javnega naročila (ZJN-2B),
2 meseca od oddaje javnega naročila (ZJNVETPS-B).
Dodatne zahteve pri zbiranju ponudb po predhodni
objavi:
obvezen sklep o začetku postopka,
izpolnjevanje pogojev – dolžnost preverjanja po 77. členu ZJN-2,
dolžnost obveščanja vlade oziroma nadzornega organa o zavrnitvi vseh
ponudb,
 priprava poročila o vsakem izvedenem javnem naročilu,
 strokovni izpit iz javnega naročanja.



Postopek s pogajanji po predhodni objavi

Pred začetkom postopka s pogajanji po predhodni objavi
mora naročnik MF obvestiti o tem, da bo izvedel ta
postopek in v obvestilu navesti:





predmet naročila,
razloge za uporabo postopka,
vrednost naročila,
obdobje veljavnosti pogodbe.
Kadar naročnik oddaja javno naročilo po postopku s
pogajanji po predhodni objavi na podlagi neuspešnega
predhodnega postopka (1. točka prvega odstavka 28.
člena ZJN-2) in se pod pogoji iz navedene točke, odloči,
da ne bo objavil obvestila o naročilu, mora:


naročnik pred začetkom postopka obvestiti MF o gospodarskih
subjektih, s katerimi se bo pogajal,
naročnik pred začetkom postopka o tem obvestiti vse ponudnike
ali kandidate, ki so v prejšnjem postopku predložili ponudbe.
Postopek s pogajanji brez predhodne objave




Naročnik mora pred začetkom postopka s pogajanji brez predhodne
objave Ministrstvu za finance posredovati obvestilo o izvedbi tega
postopka tudi, če oddaja javno naročilo na podlagi neuspešnega
predhodnega postopka (1. točka prvega odstavka 29. člena ZJN-2).
V primeru ko naročnik oddaja javno naročilo na podlagi 1. in 4. točke
prvega odstavka 29. člena mora, če je to primerno, v postopek s
pogajanji vključiti več ponudnikov.
Kadar naročnik oddaja javno naročilo po postopku s pogajanji po
predhodni objavi na podlagi predhodno neuspešno izvedenega
postopka (1. točka prvega odstavka 29. člena ZJN-2) mora pred
začetkom postopka obvestiti vse ponudnike ali kandidate, ki so v
prejšnjem postopku predložili ponudbe.
Obvezna objava Prostovoljnega obvestila za predhodno
transparentnost - to obvestilo naročnik posreduje v objavo isti dan,
ko ponudniku/om posreduje odločitev o oddaji javnega naročila. Na
podlagi objavljenega obvestila lahko subjekti z aktivno legitimacijo
začnejo postopek revizije javnega naročila.
Natančnejša opredelitev okvirnih sporazumov
Okvirni sporazum se lahko sklene na podlagi predhodno izvedenega
postopka javnega naročanja, z izjemo postopka oddaje naročila
male vrednosti.
Novela okvirne sporazume deli na 4 vrste:
 Okvirni sporazum z enim ponudnikom, ki opredeljuje vse potrebne
pogoje;
 Okvirni sporazum z enim ponudnikom, ki ne opredeljuje vseh
pogodbenih pogojev; pri konkretnem posameznem naročilu se
naročnik in ponudnik še pogajata;
 Okvirni sporazum z več ponudniki, ki opredeljuje vse pogodbene
pogoje; posamezna naročila se oddajo v skladu z določbami
okvirnega sporazuma in brez odpiranja konkurence;
 Okvirni sporazum z več ponudniki, ki ne opredeljuje vseh
pogodbenih pogojev; pri oddaji posameznih naročil mora naročnik
odpreti konkurenco med strankami okvirnega sporazuma in po
novem ponudnikom, s katerimi je sklenil okvirni sporazum, zagotoviti
pravno varstvo zoper odločitev o oddaji posameznega naročila.
Okvirni sporazum - 1



-
Okvirni sporazum se sklene na podlagi predhodnega
izvedenega postopka oddaje JN (vsi razen NMV)
Če je OS sklenjen z enim ponudnikom in vsi pogoji niso
opredeljeni, ponudnik po pogajanjih posreduje pisno
ponudbo. V tem primeru obdobja mirovanja ni.
Če je OS sklenjen z več ponudniki (vsaj s tremi). Če vsi
pogoji niso določeni, potem mora naročnik ravnati
sledeče:
za vsako naročilo se v pisni obliki posvetuje s ponudniki
dovolj dolg rok za predložitev ponudb
Okvirni sporazum - 2
-


ponudbe se predložijo v pisni obliki
naročnik odda naročilo najugodnejšemu ponudniku
pisno obvesti vse ponudnike o odločitvi oddaje JN
naročnik objavi prostovoljno obvestilo za predhodno
transparentnost
Če so vsi pogoji določeni, se JN oddajo brez ponovnega
odpiranja konkurence, ponudnike OS se le pisno obvesti,
naročniku pa ni treba čakati obdobja mirovanja
Ob sklenitvi OS mora naročnik zagotoviti ponudnikom
pravno varstvo
Dinamični nabavni sistem - 1 (DNS)



Podrobneje je urejen DNS - način oddaje javnega
naročila, ki, ob upoštevanju pravil odprtega postopka, v
celoti poteka na elektronski način.
Na podoben način kot se pravno varstvo zagotavlja za
posamezna naročila znotraj multiplega okvirnega
sporazuma, v katerem se odpira konkurenca, noveli
zagotavljata pravno varstvo tudi za posamezna naročila
v DNS.
Po vzpostavitvi DNS mora naročnik pred oddajo vsakega
posameznega naročila obvestiti vse ponudnike in objaviti
Poenostavljeno obvestilo o naročilu po DNS, saj se
lahko v sistem ves čas vključujejo novi ponudniki.
Dinamični nabavni sistem - 2

Poenostavljeno obvestilo o naročilu po DNS vsebuje:
 informacije o posameznem naročilu (predmet, količina, merila, rok za
oddajo ponudb za posamezno naročilo,..) in
 sklic na obvestilo oz. razpisno dokumentacijo za vzpostavitev DNS, kjer
so opredeljeni pogoji za vključitev ponudnika v DNS.

Na podlagi tega obvestila naročnik prejme prijave za vključitev v DNS,
najprej preveri usposobljenost novih ponudnikov, nato pa vse ponudnike, ki
so vključeni v DNS, povabi k oddaji ponudb za posamezno naročilo.
Naročnik o svoji odločitvi o oddaji posameznega naročila obvesti vse
ponudnike, vključene v DNS, hkrati pa objavi Prostovoljno obvestilo za
predhodno transparentnost.
Za vsako posamezno naročilo, oddano na podlagi DNS, je potrebno
zagotoviti pravno varstvo, kar pomeni, da naročnik v obdobju mirovanja ne
sme skleniti pogodbe o izvedbi posameznega naročila oziroma začeti
izvajati naročila.


Dinamični nabavni sistem - 3








Popolnoma elektronski način oddaje JN (odprti postopek)
Pred vsako oddajo JN je potrebno objaviti obvestilo za
prijavo za vključitev v DNS
Postopek oddaje JN se lahko nadaljuje šele po
zaključenem preverjanju
Povabi se vse ponudnike in objavi poenostavljeno
obvestilo (57. člen ZJN-2)
Naročilo se odda ponudniku, ki odda najugodnejšo
ponudbo
Naročnik obvesti vse ponudnike
Naročnik mora ponudnikom zagotoviti pravno varstvo
Obvestilo o izidu se objavi po vsakem četrtletju (oz. v roku
48 dni)
Novosti pri objavah
Obvezna objava vseh javnih naročil nad vrednostjo
20.000 EUR za blago in storitve in 40.000 EUR za
gradnje na Portalu javnih naročil.
Vrste objav določa 57. člen ZJN-2 – nova obvestila so:
 obvestilo o natečaju,
 rezultatih natečaja,
 obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o
nedokončanem postopku ali popravku,
 prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost,
 obvestilo o naročilu male vrednosti,
 poenostavljeno obvestilo o naročilu po dinamičnem
nabavnem sistemu.
Novosti pri objavah

Naročila male vrednosti:
 Obvestilo o naročilu male vrednosti (63.c člen ZJN-2),
 Obvestilo o oddaji naročila male vrednosti (62. člen ZJN-2).

Rok za objavo Obvestila o oddaji naročila po postopku zbiranja
ponudb po predhodni objavi – 48 dni (63. člen ZJN-2).

Uvedba novega obrazca - Prostovoljno obvestilo za predhodno
transparentnost (63.b člen ZJN-2), ki se obvezno uporablja v:
 določenih primerih okvirnih sporazumov (oddaja posameznih
naročil),
 dinamičnem nabavnem sistemu (oddaja posameznih naročil),
 postopku s pogajanji brez predhodne objave.

Objavljanje Obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o
nedokončanem postopku ali popravku (63.a člen ZJN-2).
Obveščanje ponudnikov o odločitvah naročnika

Objavljanje javnih naročil

Obliko objav določa Uredba Komisije (ES) št. 1564/2005
z dne 7. septembra 2005 o določitvi standardnih
obrazcev za objavo obvestil v okviru postopkov javnih
naročil v skladu z direktivama 2004/17/ES in 2004/18/ES

Obvezne podatke v objavah določa Uredba o seznamih
naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst
blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih
specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema
za elektronsko naročanje (Ur.l. RS, št. 18/07)

Vlada RS mora v roku 30 dni od uveljavitve novel
sprejeti podzakonski akt, s katerim se bodo na novo
uredili obvezni podatki v objavah.
Neposredna plačila podizvajalcem - 1


Noveli določata obvezna neposredna plačila
podizvajalcem, ki se bodo izvajala na podlagi
asignacijskih pogodb.
Kadar v postopku javnega naročanja ponudnik nastopa s
podizvajalci mora:
le-ta v pogodbi pooblastiti naročnika za neposredno plačilo
podizvajalcem,
 podizvajalec pa pogodbi predložiti soglasje.


Poleg navedenega so bistvene sestavine pogodbe med
glavnim izvajalcem in naročnikom še:
podatki o podizvajalcu (naziv, polni naslov, matična številka, davčna
številka in transakcijski račun),
 vrsta del, ki jih izvede podizvajalec,
 predmet, količina, vrednost in rok izvedbe teh del.


Podatki so tudi obvezna sestavina ponudbe.
Neposredna plačila podizvajalcem - 2

Noveli predvidevata tudi možnost zamenjave podizvajalcev
po sklenitvi pogodbe o izvedbi javnega naročila, pri čemer
je natančno opredeljen postopek zamenjave.

Kadar ponudnik (glavni izvajalec) po sklenitvi pogodbe o
izvedbi javnega naročila zamenja podizvajalca, mora v
petih dneh po sklenitvi nove pogodbe naročniku predložiti:


izjavo o poravnanih obveznostih prvotnemu podizvajalcu,
pooblastilo za izvedbo neposrednih plačil novemu podizvajalcu,
 soglasje novega podizvajalca.

Kršitve navedenih zahtev so določene kot prekršek, za
katerega se kršitelju izreče globa.
Neposredna plačila podizvajalcem - 3





Asignacijske pogodbe – pooblastilo izvajalca
Če ponudnik nastopa s podizvajalci, mora vedno navesti
vse podizvajalce
Ponudnik mora pooblastiti naročnika, da ta lahko izvede
neposredno plačilo podizvajalcem
Soglasje podizvajalca je bistven element ponudbe in
pogodbe
Natančnejša ureditev izvajanja neposrednih plačil bo
urejena s podzakonskim predpisom, ki ga bo Vlada RS
sprejela v najkrajšem možnem času
Odprava računskih napak

Z novelama se ureja odprava računskih napak.

Novela eksplicitno predvideva sanacijo računskih napak

Računska napaka je napaka v matematični operaciji
(seštevanje, množenje,...), količina in cena na enoto se
ne smeta spreminjati.

Odpravi jo lahko le naročnik, vendar le ob predhodnem
pisnem soglasju ponudnika.

Odprava računske napake lahko spremeni vrstni red
ponudb.
Merila - 1

Z novelama je črtana določba, ki je opredeljevala fiksno
razmerje med ceno in ostalimi merili.

Določanje ponderjev za posamezno merilo je tako
prepuščeno presoji naročnika.

Na ta način se v postopke javnega naročanja uvaja eno
od ključnih načel javnega naročanja t.i. načelo »value for
money«, ki pomeni iskanje optimalnega razmerja med
ceno in kakovostjo blaga, storitve ali gradnje.

S črtanjem obveznega fiksnega razmerja se omogoča
tudi implementacija smernic Evropske komisije v zvezi z
vključevanjem okoljskih in socialnih vidikov v postopke
javnega naročanja.
Merila - 2

Minimalno razmerje med ceno in ostalimi merili
 60 : 40
je z novelo ZJN-2B odpravljeno!

Naročnik določa delež za posamezna merila samostojno!

V dosedanji praksa je bilo skoraj 80 % JN oddanih zgolj na
podlagi cene!
 Kakovost
 Ocena stroškov v celotni življenjski dobi
Preverjanje zgolj najugodnejše ponudbe

V skladu z novelama naročniku ni potrebno preveriti
vseh ponudb, temveč lahko preverja le najugodnejšo.

Naročnik najprej na podlagi odpiranja pravočasno
prejetih ponudb razvrsti ponudbe glede na merila, nato
pa preveri le najugodnejšo ponudbo.

Če pri najugodnejši ponudbi ugotovi, da ni popolna,
pozove ponudnika k dopolnitvi (če so za to izpolnjeni
pogoji) oziroma jo izloči (če pogoji za dopolnitev niso
izpolnjeni ali ponudnik ponudbe kljub pozivu ustrezno ne
dopolni) in preveri drugo najugodnejšo na seznamu.
Pregledovanje ponudb

Nov način, je manj administrativen:
-

naročnik najprej razvrsti pravočasne ponudbe glede
na merila
Nato preveri ali je najugodnejša ponudba popolna
Pri predhodnem ugotavljanju sposobnosti, postopkih s
pogajanji (z, brez objave) in konkurenčnem dialogu pa
naročnik naprej preveri ali so ponudbe popolne in
popolne ponudbe razvrsti.
Preverjanje ponudb

Preverjanje se nanaša na izpolnjevanje pogojev.

Pred sprejemom odločitve oziroma najpozneje pred
sklenitvijo pogodbe je potrebno preveriti vsebino
podatkov iz najugodnejše ponudbe (izjave, ki so
priložene na podlagi javnih evidenc).

Pri preverjanju se lahko upoštevajo do 4 mesece stari
podatki.

Preverjanje ponudb ni potrebno pri NMV - velja izjava.
Dopolnjevanje ponudb

Ponudnik lahko dopolni svojo ponudbo sam ali na predlog
naročnika.

Ponudnik pa ne more spremeniti:
-

cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti,
tistega dela ponudbe, ki je vezan na tehnične
specifikacije,
tiste elemente ponudbe (merila), ki bi vplivali ali bi lahko
vplivali na drugačno razvrstitev.
Popraviti sme očitne računske napake.
Ureditev seznama ponudnikov z negativnimi
referencami







Podrobnejša ureditev in določitev postopka uvrstitve in
izbrisa iz seznama.
Uvrstitev na seznam je stranska sankcija v postopku o
prekršku, ki ga zoper ponudnika vodi DKOM.
Pogoj za uvrstitev: predložitev lažne izjave ali dokazila
Podlaga za uvrstitev na seznam je pravnomočna
odločitev o prekršku predložitve neresnične izjave ali
dokazila.
DKOM kot prekrškovni organ ugotovi prekršek
Ponudnik, ki se uvrsti na seznam ponudnikov z
negativnimi referencami, se za obdobje 3 do 5 let izloči
iz nadaljnjih postopkov JN.
Naročnik mora iz postopka JN izločiti ponudnika, če je
le-ta uvrščen na sezam na dan, ko se izteče rok za
oddajo ponudb.
Odločitev o oddaji JN - 1

Spremenjeni roki za sprejem odločitve o oddaji:


za javna naročila nad evropskimi mejnimi vrednostmi – 60 dni od
pregleda in ocenjevanja ponudb,
za ostala javna naročila – 45 dni od pregleda in ocenjevanja
ponudb.

Obvezen pravni pouk, ki ponudnikom zagotavlja vse
potrebne informacije v zvezi z vlaganjem zahtevkov za
pravno varstvo zoper odločitev naročnika.

Odločitev naročnika se vroča v skladu z Zakonom o
splošnem upravnem postopku (ZUP), s čimer se
zagotavlja fikcija vročitve.
Odločitev o oddaji JN - 2

Če odločitev o oddaji naročila ne vsebuje:


razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in
prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil
izbran,
lahko ponudnik, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za
dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora
jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev (zahteva v
3 delovnih dneh, dodatno obrazložitev odločitve ali odločitev o
zavrženju zahteve v 3 delovnih dneh po prejemu zahteve).


Odločitev o oddaji se smiselno uporablja tudi za okvirne
sporazum in dinamični nabavni sistem
NMV – 63. c člen
Zahteva za
dodatno obrazložitev odločitve





Razlogi za zahtevo
Vsebina zahteve
Pravočasnost, popolnost, pogoji
Zavrženje
Pravno varstvo
Natančnejša ureditev ustavitve postopka,
zavrnitve vseh ponudb in odstopa od izvedbe
javnega naročila




Ustavitev postopka - možno do roka za odpiranje
ponudb.
Zavrnitev vseh ponudb - možno po roku za odpiranje. O
zavrnitvi vseh ponudb in razlogih zanjo mora naročnik
obvestiti vlado oziroma nadzorni organ, razen v primeru
postopka oddaje naročila male vrednosti.
Odstop od izvedbe javnega naročila kljub pravnomočni
odločitvi o oddaji javnega naročila, če naročnik nima
zagotovljenih sredstev ali predmeta naročila ne
potrebuje več.
Z novelama zakonov je ukinjen institut prekinitve
postopka.
Ustavitev postopka
Razlogi
 Izvedba
 Posledice
 Obveščanje
 Revizija ni možna

Zavrnitev ponudb







Dopustnost
Razlogi
Glede na fazo postopka
Glede na vrednost naročila
Nov postopek – spremenjene okoliščine
Obveščanje, objave
Revizija je dovoljena
Odstop od podpisa pogodbe

Razlogi:
 JN ni več potrebno
 naročnik nima zagotovljenih sredstev

Predhodno soglasje nadzornega organa
Obvezno pisno obvestiti vse ponudnike

Pooblastila in svetovalne pogodbe

Noveli določata, da lahko naročnik za izvedbo postopka
javnega naročanja in odločanje v tem postopku pooblasti
le naročnika po ZJN-2 ali ZJNVETPS.

Kadar naročnik za svetovanje v postopku ali v zvezi s
postopkom javnega naročanja pooblasti osebo
zasebnega prava ali posameznika, mora ta svetovalec
za dobro izvedbo del naročniku predložiti bančno
garancijo, storitev svetovanja pa se plača šele, ko je
postopek javnega naročanja zaključen.
Strokovni izpit

Noveli uvajata strokovni izpit iz javnega naročanja, ki bo obvezen za
tiste uslužbence, ki pri naročniku vodijo in odločajo v postopku
javnega naročanja, z izjemo naročil male vrednosti.

Z uvajanjem strokovnega izpita se poskuša doseči višja raven
znanja in usposobljenosti izvajalcev postopkov javnega naročanja in
s tem tudi zmanjšanje napak in nepravilnosti v teh postopkih, manj
zahtev po pravnem varstvu in večjo učinkovitost ter gospodarnost
javnega naročanja.

Vsebino in način izvajanja strokovnega izpita bo s podzakonskim
predpisom vlada določila v 6 mesecih po uveljavitvi zakona.

V skladu s prehodnimi določbami bodo morali uslužbenci, ki vodijo
in odločajo v postopkih javnega naročanja, opraviti strokovni izpit v
12 mesecih od začetka izvajanja izpita. Rok za začetek izvajanja
strokovnega izpita bo določen z omenjenim podzakonskim aktom.
Do takrat se postopki javnega naročanja izvajajo kot doslej.
Kazenske določbe

Prekrškovni organ: Državna revizijska komisija

Kazenske določbe za:



Pravno osebo (naročnik, ponudnik, podizvajalec)
Odgovorno osebo naročnika, ponudnika oz. podizvajalca
 dejanje (prekršek)
 opustitev dolžnega nadzorstva
Višina glob:


naročnik: 5.000 – 350.000 EUR
odgovorna oseba naročnika: 2.000 do 12.000 EUR
ponudnik/podizvajalec: 5.000 – 100.000 EUR
odgovorna oseba ponudnika/podizvajalca: 2.000 – 10.000 EUR
Kazenske določbe za naročnika

















Oddaja naročila brez izvedbe postopka javnega naročanja
Drobitev javnih naročil
Neupoštevanje rokov (objave, predložitev ponudb)
Opredelitev zahtev in meril v nasprotju z zakonom
Pogodba odstopa od osnutka iz razpisne dokumentacije
Manjkajo obvezni elementi pogodbe v primeru, da se naročilo izvede s podizvajalci –
neposredna plačila
Spremembe predmeta javnega naročila pri izvajanju pogodbe (realizirano naročilo ni več
najugodnejše)
Oddaja naročila ponudniku, ki je uvrščen na seznam ponudnikov z negativnimi referencami
Objavljanje javnih naročil
Ponovitev postopka po tem, ko je naročnik v predhodnem postopku zavrnil vse ponudbe
Odstop od izvedbe javnega naročila iz razlogov, ki jih zakon ne predvideva
Naročnik ne unovči bančne garancije, čeprav je ponudnik umaknil ponudbo oz. noče skleniti
pogodbe
Neizpolnjevanje statističnih obveznosti
Naročnik zahteva, da ponudnik predloži potrdila o usposobljenosti, ki jih lahko pridobi
naročnik iz uradnih evidenc
Naročnik za izvedbo javnega naročila pooblasti osebo zasebnega prava
Ustrezno ravnanje pri svetovalnih pogodbah (bančna garancija, plačilo po končanem
postopku)
Posredovanje dokumentacije DKOM
Kazenske določbe za ponudnika, podizvajalca

Ravnanje v nasprotju z določili zakona v zvezi z neposrednimi
plačili podizvajalcem:
 predvidene so globe za ponudnika in tudi za podizvajalca.

Predložitev neresnične izjave ali dokazila:
 globa,
 uvrstitev na seznam ponudnikov z negativnimi referencami.

Nesklenitev pogodbe, razen če obstajajo objektivni razlogi.
Zeleno javno naročanje - ZeJN



ZeJN omogočajo direktive in ZJN-2
Vlada RS se je zavezala v Akcijskem načrtu za ZeJN za
odboje 2009 – 2012
V pripravi je Uredba o zelenem javnem naročanju, ki bo
določila, kdo mora v javno naročanje vključevati okoljske
vidike in kako:
 minimalni okoljski kriteriji in priporočila za višji okoljski
standard,
 način vključevanja okoljskih vidikov v postopke javnega
naročanja (predmet, tehnične specifikacije, pogoji za
ugotavljanje sposobnosti, merila, pogodbena določila),
 10 prioritetnih skupin (elektrika, živila in gostinske storitve,
IT oprema, papir, bela tehnika, gradnje, zunanja
razsvetljava, pohištvo, čistila in storitve čiščenja, vozila),
 postopen pristop in dopolnjevanje uredbe z novimi
skupinami predmetov.
Interni akt za področje JN
Revidiranje JN pri PU