Transcript Blagovne znamke

Ocenjevanje vrednosti
blagovnih znamk (BZ)
(opis teoretičnih dognanj in praktičnih izkušenj pri
finančnem vrednotenju blagovnih znamk kot
neopredmetenega premoženja družb)
Marjan Pogačnik, univ.dipl.ekon.
Direktor PIC Engineering d.o.o.
Ljubljana, 20.maj 2011
Vse pravice pridržane! ©
Uvodne misli
“Če bi naše poslovanje lahko razdelili na
dva dela, bi ti jaz takoj odstopil zemljo,
opeke in malto, jaz pa bi vzel “le”
znamko. Vendar pa ti zagotavljam, da bi
bil moj uspeh mnogo večji od tvojega.”
John Stuart, CEO Quaker Oats
20.5.2011
Marjan Pogačnik
Mail:[email protected] (c)
2
Kaj so blagovne znamke?
Tudi blagovne znamke imajo obraz…
20.5.2011
….in izstopajo iz množice!
Marjan Pogačnik
Mail:[email protected] (c)
3
Dve plati iste medalje
Blagovne znamke imajo perceptivno in finančno vrednost. BZ kot neotipljiva sredstva delajo razlike med podjetji
in izdelki otipljive! M.Gabriel, Interbrand Zuerich, 2011
20.5.2011
Marjan Pogačnik
Mail:[email protected] (c)
4
Zakaj je potrebno in koristno ocenjevati
vrednost blagovnih znamk (BZ)?
#1






Blagovne znamke bi morale zaradi svojega pomena biti ovrednotene kot vsako
drugo sredstvo v podjetju.
Blagovne znamke pospešujejo prodajo in generirajo dohodek družbe za večje
število let in ob tem sodelujejo pri kreiranju goodwilla družbe na trgu.
Vrednotenje BZ pripomore k preciznejšemu računovodskemu poročanju,
ustreznejših bilancah stanja, lažjemu načrtovanju davčnih obveznosti,
ustreznejšemu licenciranju in franšiziranju, uspešnejših združitvah (mergers) in
nakupih podjetij (acquisitions), lažjemu investiranju, ustreznejših finančnih
naložbah in omogoča ustreznejšo zakonsko zaščito BZ.
S stališča marketinga je vrednotenje BZ v finančnem smislu koristno za
določanje proračuna marketinških akcij in za lažjo alokacijo resursov po
prioriteti, pa tudi za povratno informacijo, ali strategija potrebuje spremembe.
Uspešna in dobro ocenjena BZ povečuje kredibilnost podjetja, pa tudi top
menedžmenta, ki lahko lažje motivira podrejene menedžerje pri izvajanju
poslovne politike družbe in povečuje raven zaupanja in lojalnosti.
Pomaga pri načrtovanju novih tržnih produktov in daje informacije, kaj se mora
storiti za maksimalno izrabo brandov.
(Vir: Ramk Kasturi, Corporate Brand Valuation - A need for Acquistion, Mergers and Investment, 2008)
20.5.2011
Marjan Pogačnik
Mail:[email protected] (c)
5
Zakaj je potrebno in koristno ocenjevati
vrednost blagovnih znamk (BZ)?
#2
Aplikacije vrednotenja blagovnih znamk so številne, obstajata pa predvsem dve širši kategoriji:
I. Strateško upravljanje blagovnih znamk, pri katerih se vrednotenje osredotoča na notranje udeležence v
podjetju in postaja orodje za obvladovanje in povečevanje ekonomske vrednosti BZ:

Sprejemanje odločitev glede poslovnih naložb (s čimer postajajo BZ enakovredne drugim sredstvom
podjetja),

Merjenje donosnosti naložb v BZ na osnovi vrednosti BZ, pri čemer dobimo donosnost naložbe ROI za BZ,

Odločanje o naložbah v BZ (izbira prioritet pri teh naložbah – glede regije, tržnega segmenta, distribucijskih
poti),

Odločanje o licenciranju BZ subsidiarnim podjetjem (franšizam, hčerinskim podjetjem),

Spreminjanje marketinškega oddelka iz stroškovnega mesta v profitni center na osnovi povezave med
investicijami v BZ ter donosa teh BZ, povezava med naložbami in donosi pa postane transparentna,

Alokacija stroškov marketinga glede na koristi, ki jih vsaki enoti prinaša BZ,

Organizacija in optimiziranje uporabe različnih BZ glede na ekonomski prispevek,

Odločanje o primernem brandingu po združitvah v skladu z ekonomsko logiko,

Lažje upravljanje z migracijami blagovnih znamk (dodelitve, odprodaje, licenciranje, franšiza),

Vzpostavljanje kontrolnih točk za BZ, ki temeljijo na razumevanju dejavnikov, ki spodbujajo večjo vrednost
BZ,

Upravljanje portfelja blagovnihznamk, tudi na različnih trgih.
20.5.2011
Marjan Pogačnik
Mail:[email protected] (c)
6
Zakaj je potrebno in koristno ocenjevati
vrednost blagovnih znamk (BZ)? #3
II. Finančne transakcije, kjer vrednotenje BZ pomaga pri različnih z blagovnimi znamkami
povezanih poslih

Ocenjevanje poštene transferne cene za uporabo BZ v odvisnih družbah (določanje
ustreznih licenčnin),

Določanje ustreznih licenčnin za optimalno izrabo BZ ob izdajanju licenc tretjim osebam,

Kapitalizacija blagovne znamke kot sredstva v aktivi bilance stanja v skladu z mednarodnimi
in nacionalnimi računovodskimi standardi (pri nas SRS 2 s pojasnilom 2, MRS 38 ter
smernica št.4 International Value Standard Council IVSC),

Določitev vrednosti blagovnih znamk kot neotipljivih sredstev ob združitvah in prevzemih,
kar omogoča jasno določitev prispevka BZ pri transakciji,

Določitev prispevka BZ k skupnim podvigom (joint ventures) in s tem omogočanje ustrezne
delitve dobička ter potrebnih investicij,

Uporaba blagovnih znamk in njihove vrednosti ob sekuritizaciji dolžniških papirjev, v katerih
so opredeljene pravice do izrabe BZ (posel ali shema, pri kateri se kreditno tveganje razprši)
(Vir: Millward Brown Optimor: Brand Valuation – Maximize the Value of Your Brand, 2010)
20.5.2011
Marjan Pogačnik
Mail:[email protected] (c)
7
Zakaj je tržna kapitalizacija podjetij lahko
bistveno večja od knjigovodskih vrednosti?
Dandanes se razlika pripisuje vrednosti neopredmetenih sredstev (neotipljivega premoženja), predvsem
blagovnih znamk. Razlike med KV in TV ter zlasti prevzemi določenih podjetij po izredno visokih vrednostih
v osemdesetih in devetdesetih ter v sedanjem desetletju so terjali večje zavedanje o pomenu BZ. Primer:
Dandanes v mnogih podjetjih BZ pomenijo najpomembnejše sredstvo in najpomembnejšo tržno
prednost)! Gre za fascinantne deleže, ki morajo pritegniti pozornost strokovne javnosti, menedžmenta,
analitikov, slehernega posameznika.
(Vir: Brand Valuation: financial value of brands, Interbrand 2006).
20.5.2011
Marjan Pogačnik
Mail:[email protected] (c)
8
Predstavitev različnih lestvic in list v globalnem in
nekaterih nacionalnih okvirjih (praviloma so lestvice za 100 ali celo
več BZ) Viri: posamezne navedene spletne strani
20.5.2011
Marjan Pogačnik
Mail:[email protected] (c)
#1
9
Predstavitev različnih lestvic in list v globalnem in
nekaterih nacionalnih okvirjih
#2
20.5.2011
Marjan Pogačnik
Mail:[email protected] (c)
10
Predstavitev različnih lestvic in list v globalnem in
nekaterih nacionalnih okvirjih
#3
20.5.2011
Marjan Pogačnik
Mail:[email protected] (c)
11
Predstavitev različnih lestvic in list v globalnem in
nekaterih nacionalnih okvirjih
#4
20.5.2011
Marjan Pogačnik
Mail:[email protected] (c)
12
Predstavitev različnih lestvic in list v globalnem in
nekaterih nacionalnih okvirjih
#5
20.5.2011
Marjan Pogačnik
Mail:[email protected] (c)
13
Predstavitev različnih lestvic in list v globalnem in
nekaterih nacionalnih okvirjih
#6
20.5.2011
Marjan Pogačnik
Mail:[email protected] (c)
14
Predstavitev različnih lestvic in list v globalnem in
nekaterih nacionalnih okvirjih
#7
20.5.2011
Marjan Pogačnik
Mail:[email protected] (c)
15
Predstavitev različnih lestvic in list v globalnem in
nekaterih nacionalnih okvirjih
#8
20.5.2011
Marjan Pogačnik
Mail:[email protected] (c)
16
Predstavitev različnih lestvic in list v globalnem in
nekaterih nacionalnih okvirjih
#9
20.5.2011
Marjan Pogačnik
Mail:[email protected] (c)
17
Razlike pri ocenjevanju vrednosti različnih
vrst blagovnih znamk
#1
Ne glede na izbrano metodo ocenjevanja obstoja več ključnih
dejavnikov, ki so glavni pospeševalci (driverji) vrednosti
BZ (predstavljam ekstremne situacije):

Tip trga – končni potrošniki (B2C) proti institucionalnim
porabnikom, podjetjem (B2B)

Narava ponudbe izdelkov/storitev – preprosta ponudba
proti kompleksni

Vloga, ki jo ima v prodajnem ciklu BZ – trenutno sklepanje
posla proti dolgoročnejšemu posredovanju informacij
(kakšno poslanstvo ima BZ).
Glede na prevladujoč vpliv enih ali drugih driverjev imamo
dva skrajna pola tipov blagovnih znamk:
20.5.2011
Marjan Pogačnik
Mail:[email protected] (c)
18
Razlike pri ocenjevanju vrednosti različnih
vrst blagovnih znamk
#2
Tip BZ: B2C
Končni potrošniki
Preprosta ponudba
Posredovanje izdelkov
Coca Cola
Nike
Kellogg
Wrigley's
Polo/Ralph Lauren
Vrednost BZ
Tip BZ: B2B
Vrednost BZ
(v % od celotne vrednosti
kapitala družbe)
Investicijska poraba
Kompleksna ponudba
Posredovanje informacij
(v % od celotne vrednosti
kapitala družbe)
.
61%
71%
58%
52%
76%
General Electric
Siemens
Boeing
British Petroleum
Merck
9%
2%
6%
2%
7%
Gre za skrajne primere, vmesnih situacij pa imamo zelo veliko število. Pri tem je pomembno tudi dejstvo, da so
nekatere BZ presenetljivo vzdržljive in dolgoročne (CocaCola npr. že 120 let, večina danes najdragocenejših BZ je
starih povprečno 60 let!).
Interbrand je skupaj z JP Morgan leta 2002 izvedel študijo, po kateri je pri desetih izbranih največjih svetovnih korporacijah
(od Microsofta in IBM do Marlbora in Mercedes Benza) delež prispevka blagovnih znamk k njihovi vrednosti kapitala
za delničarje znašal več kot tretjino – torej so BZ kreirale več kot tretjino tržne kapitalizacije teh podjetij! Pri
McDonald’su čez 70%, pri Disneyu 68%, pri CocaColi 61%, pri Nokii 51%, pri Mercedes Benzu 48%, pri Intelu,
Marlboru, Microsoftu pa cca 20%.
(Vir: Interbrand 2002 - ugotovitve pa veljajo tudi za današnji čas)
20.5.2011
Marjan Pogačnik
Mail:[email protected] (c)
19
Ovire pri postopkih ocenjevanja vrednosti
blagovnih znamk
#3
Različne študije (Robbin 1991, Barwise, Higson, Likerman in Marsh 1989, Reilly in Schweihs
1999 ter druge) kažejo na precejšnje ovire pri ocenjevanju vrednosti blagovnih znamk:








Širok razpon alternativnih metod vrednotenja z različnimi rezultati,
Težave pri ocenjevanju dobe koristnosti blagovne znamke,
Pomanjkanje delujočega trga za same blagovne znamke,
Veliko število modelov je povzročilo zmedo med tržniki, ob težavah pri interpretaciji različnih
modelov (metod),
Težko je ločevati kapital blagovne znamke od drugih neopredmetenih sredstev (dobro ime,
avtorske pravice, patenti, ….),
Še vedno ni nekega splošnega (mednarodnega) dogovora o enotnih načinih vrednotenja
(čeprav so mednarodni standardi v zadnjem obdobju precej poenotili metodologijo, vendar
je še vedno zelo veliko število razvitih metod – nekatere so bolj priznane, druge manj),
Opozoriti je potrebno, da le po zelo temeljiti obravnavi vseh neotipljivih sredstev podjetja
lahko ocenjevalec ugotovi pomen BZ v trenutnem tržnem položaju podjetja,
Dodatno težavo predstavlja pri ocenjevanju vrednosti BZ dejstvo, da proces ocenjevanja
vrednosti neopredmetenih sredstev zahteva precej subjektivnosti v ocenah vhodnih
elementov.
(Vir: Valuing Brands and Brand Equity, Russell Abratt in Geoffrey Bick, 2006)
20.5.2011
Marjan Pogačnik
Mail:[email protected] (c)
20
Razlike pri ocenjevanju vrednosti različnih
vrst blagovnih znamk
#4
Sedem
ekspertov za
vrednotenje
blagovnih
znamk je za
fiktivno
podjetje na
podlagi
enakih
podatkov
določilo
vrednost iste
blagovne
znamke na
isti datum (v
mio $):
20.5.2011
.
AC NIELSEN
958
BRAND RATING
953
PwC/GFK
833
INTERBRAND
463
KPMG
BBDO
SEMION
425
386
173
Marjan Pogačnik
Mail:[email protected] (c)
+450%
21
Ključna vprašanja vrednotenja znamke –
povzetek doslej povedanega
.
Analitiki/investitorji
Menedžment, mark.
Stranke/kupci
Zaposleni
Trgovci na drobno
Namen
vrednotenja
Ciljne
skupine
20.5.2011
Objekt
vrednotenja
Marjan Pogačnik
Mail:[email protected] (c)
Združitve in prevzemi
Računovodsko finančno poročanje
Podpora odločanju o upravljanju BZ
Podpora v sodnih sporih
Davčne potrebe
Korporativna blagovna znamka
Krovna blagovna znamka (dežnik)
Portfelj blagovnih znamk
Monobrand (samostojna BZ)
22
Malo za predah – kaj pomeni BZ?
Gospodična je s prevezo
Je boljšega okusa
20.5.2011
Gospodična nima preveze
Je boljšega okusa Indiferentna
Je boljšega okusa
Marjan Pogačnik
Mail:[email protected] (c)
Je boljšega okusa Indiferentna
23
Sistemizacija blagovnih znamk
1. Blagovne znamke glede na lastništvo (Kotler)

Blagovna znamka proizvajalca

Trgovska blagovna znamka

Generični izdelek oz. generična BZ

Licenčna blagovna znamka
2. Blagovne znamke glede na obliko (1)

Korporativna blagovna znamka

Izdelčna blagovna znamka
3. Blagovne znamke glede na obliko (2)

Besedna BZ

Slikovna BZ

Tridimenzionalna BZ

Sestavljena BZ
4. Blagovne znamke glede na obliko (3)

Znaki

Simboli

Monogrami

Logotipi
5. Blagovne znamke glede na širino uporabe

Korporativna blagovna znamka

Blagovne znamke za skupine proizvodov in

Blagovne znamke za posamezen proizvod.
6. Blagovne znamke glade na geografske razsežnosti območja

regionalne blagovne znamke,

nacionalne blagovne znamke,

mednarodne blagovne znamke.
20.5.2011
Marjan Pogačnik
Mail:[email protected] (c)
24
Metodologije ocenjevanja vrednosti BZ opredelitev posameznih pristopov

Stroškovni pristop

Tržni pristop

Dohodkovni pristop

Pristop ekonomske uporabe je ena od najbolj popularnih metod. Fokusira se na donose kot rezultat lastništva

Brand Due Diligence pristop

Relief from Royalty pristop
je najbolj konservativen pristop k vrednotenju BZ in zagotavlja le skromne informacije o prihodnosti BZ
, ki bi bile koristne v obvladovanju kompleksa BZ. Tržniki tudi menijo, da ta pristop k vrednotenju ne zajema dodane vrednosti k BZ, ki
nastane ob uresničevanju strateških aktivnosti in procesov v brand menedžmentu
bazira na ocenjevanju vrednosti BZ ob poskusu kalkuliranja tržne cene BZ, po kateri bi se le-ta lahko prodala.
Tržna vrednost BZ je lahko ocenjena skozi primerjavo neke BZ s podobno BZ.
vključuje izračun sedanje vrednosti bodočih neto donosov, ki se lahko pripišejo BZ. Bodoči donosi,
povezani z lastništvom konkretne BZ, se diskontirajo na sedanjo vrednost.
nad BZ in prispevka le-te k poslovanju zdaj in v prihodnje. Razlog, da je ta metoda tako učinkovita, je v tem, da kombinira temeljne principe
marketinga in financ.
- ta metoda je zelo podobna po pristopu metodi ekonomske uporabe. Vključuje pa
vrednotenje z nekoliko drugačne perspektive. Metoda je mešanica due diligence (skrbnega pregleda) v pravnem, komercialnem in
finančnem smislu, ki pa je fokusiran na individualno BZ.
- Metoda oprostitve licenčnine je skupaj z metodo ekonomske uporabe pogosta
metoda za ocenjevanje vrednosti specifičnega segmenta neotipljvih sredstev – internetnega protokola IP.

Formulary Approach
pristop na podlagi formul. Obstoja kar nekaj metod vrednotenja BZ, ki so pod dežnikom tega
pristopa k ocenjevanju vrednosti. Te metode so med najbolj popularnimi, saj niso tako konservativne oz.rigidne, kot so metode po
stroškovnem pristopu ali nekaterih drugih pristopih in obenem zajemajo veliko število možnih faktorjev vrednosti BZ. Ob številnih so
najprominentnejše: Interbrand metoda, Financial World metoda, Brandz metoda, in “Brand Equity Ten” metoda
20.5.2011
Marjan Pogačnik
Mail:[email protected] (c)
25
Metodologije ocenjevanja vrednosti

1.
The A.C. Nielson Brand Performance

2.
Aaker, Brand Equity Approach

3.
Aswath Damodaran Method

4.
BBDO, Brand Equitation Evaluation Systems

5.
Brandchannel.com, Brand Survey

6.
BrandSync Model

7.
Conjoint analiza

8.
Consor, Licence-based Brand Valuation

9.
CIV (calculated Intangible Value)

10. Emnin/Horiont, Brand Barometer

11. Icon, Brand Trek Approach

12. Interbrand, Brand Valuation DCF

13. Kapferer, Brand Equity Model

14. Keller, Brand Equity Approach
20.5.2011

15. Kern, Brand valuation based on the concept of enterprise value

16. Knowledge Capital scoreboard Method

17. McKinsey Consulting, Brand Valuation System

18. PriceWaterhouseCoopers model

19. Repenn, Brand valuation based on concept of enterprise value

20. Sander, Crimmins and Herp, Price Premium-oriented Valuation

21. Sattler Brand Value Approach

22. Semion Brand Value Approach

23. Simon and Sullivan, Capital Market-oriented Brand Valuation

24. Strassman, EVA oriented method

25. Tobinov koeficient »q«

26. Wunderman, Brand Experience Scorecard

27. Young & Rubicam, Brand Asset Valuator
Ena od osnovnejših delitev metod je na vedenjske, finančne in kombinirane metode.
Metod je še veliko, naštel sem jih le nekaj in poskusil zajeti pri tem najpomembnejše.
Težko je predstaviti vsako od metod podrobneje, zato v nadaljevanju navajam le štiri
naključno izbrane metode s kratko predstavitvijo v obliki sintetičnih formul.
Marjan Pogačnik
Mail:[email protected] (c)
26
Formule – prikaz izbranih metod
20.5.2011
Marjan Pogačnik
Mail:[email protected] (c)
27
Zakaj torej ocenjevati vrednost BZ in to po
možnosti sproti, ne kampanjsko?









Evidence blagovnih znamk družbe se bodo v prihodnosti zagotovo zaostrile in postale obsežnejše ter
preciznejše (npr. menedžment bo zahteval posebne izkaze poslovnega izida ločeno za blagovne znamke!)
Vrednost sredstev se ne bo zmanjševala, dokler se bo ohranjala z ustreznimi promocijami in oglaševanjem,
še bolje pa je, če to sledi kompleksni skrbi za blagovne znamke. Med te ukrepe štejemo tudi sprotno
(vsakoletno) ocenjevanje vrednosti BZ.
Za poslovneže so blagovne znamke pogosto najbolj pomembna konkurenčna prednost podjetja. Tako je
uspeh ali neuspeh blagovnih znamk tisti, ki tako pogosto določa uspeh ali neuspeh menedžmenta. Ta
koncept se uresničuje le, če so blagovne znamke vseskozi na očesu in so sprotno preverjane, torej da se
ugotavlja gibanje vrednosti BZ z leti.
Blagovne znamke bi morale zaradi svojega pomena biti ovrednotene kot vsako drugo sredstvo v podjetju!
Povsem napačno je mnenje, da je samo tista sredstva, ki so snovna ali imajo prostorsko dimenzijo, potrebno
ustrezno obravnavati kot "sredstva z vrednostjo" za računovodske namene. Tako podjetja redno ocenjujejo
tržno vrednost nepremičnin in opreme, blagovne znamke so pa zanemarjene, čeprav lahko v določenih
primerih predstavljajo večino tržne vrednosti kapitala podjetja!
Obstoja pa veliko situacij, kjer so ocenitve vrednosti BZ potrebne zaradi konkretnih potreb (preciznejše
računovodsko poročanje, ustreznejše bilance stanja, lažje načrtovanje davčnih obveznosti, ustreznejše
licenciranje in franšiziranje, uspešnejše združitve (mergers) in nakupi podjetij (acquisitions), lažje
investiranje, finančne naložbe in omogočena zakonska zaščita BZ).
Marketinški strokovnjaki potrebujejo informacije za odločanje o upravljanju blagovnih znamk. Uporaba
informacij o vrednotenju blagovnih znamk omogoča, da lahko upravljavci ocenijo učinek izdatkov za
blagovne znamke na lastnosti kapitala blagovne znamke (brand equity) in ne samo za spremljanje sprememb
tržnih deležev .
Eden od najbolj učinkovitih načinov za računovodje, da zagotovijo koristne informacije za tržnike, je z
izvedbo rednih vrednotenj blagovne znamke.
Poleg tega vrednotenje blagovne znamke omogoča menedžmentu oceno blagovne znamke v razmerju do
drugih sredstev organizacije.
Vir: Ramk Kasturi, Corporate Brand Valuation, 2008 ter Narayana Rao: Accounting Management, 2007
20.5.2011
Marjan Pogačnik
Mail:[email protected] (c)
28
Slovenske izkušnje





Po študiji, ki jo je opravil Čadež l.2005, je iz baze 500 največjih slovenskih podjetij je bilo izbranih
388 podjetij, na vprašalnik pa je odgovorilo 193 podjetij (torej cca polovica).
Kot je razvidno iz raziskave, 22 % podjetij poroča, da blagovnih znamk sploh nima. Približno 25 %
podjetij je odgovorilo, da v dobršni meri uporabljajo tehniko spremljanja BZ. Tehnike vrednotenja
blagovnih znamk povprečno uporablja le 10% podjetij. Na drugi strani je precej večji delež podjetij
(43 %), ki so odgovorila, da te tehnike ne uporabljajo, oziroma jo uporabljajo v zelo majhni meri.
Položaj v l.2011 je verjetno drugačen, boljši, toda tovrstne raziskave nisem zasledil. Vseeno kaže
rezultat raziskave v bistvu porazno sliko – le za cca tretjino slovenskih podjetij so blagovne znamke
zelo pomembna kategorija, kar za dve tretjini pa ne!
Dopolnjujem z ugotovitvami mag.Marjan Lenarta: Trženjski strokovnjaki v Sloveniji opažajo tri
usmeritve: uveljavlja se trženjski koncept, spreminja se arhitektura znamk in krepi se pomen
korporacijske znamke. Ker pa ozaveščenost o pomenu poslovodenja blagovnih znamk v Sloveniji
raste, v oglaševalskih agencijah predvidevajo, da bodo v prihodnjih letih številne znamke izginile,
nove pa se bodo vzpostavljale bolj premišljeno in bodo imele večje možnosti za uspeh. Podjetja
bolj sistematično gradijo tudi svoje korporacijske znamke.
Raziskave, kakršno v svetovnem merilu izvaja npr. Interbrand, ki že vrsto let objavlja rang listo
stotih najbolj cenjenih blagovnih znamk, pri nas preprosto ni. Poleg tega pri nas še ni neke
informacijske baze, kjer bi bile razvidne ocenjene vrednosti.
Vendar pa lahko z veseljem ugotovimo, da se je le pričelo tudi pri nas ugotavljati ranking najboljših
blagovnih znamk. Tako poznamo npr. lestvico blagovnih znamk, ki jo sestavlja vsako leto Trusted
brand, pa si.brand in mogoče še katero. Slabost vseh teh poskusov je, da ne zajemajo dejansko
najmočnejših BZ in da ne operirajo z ocenjenimi vrednostmi BZ. Ocenjevanje vrednosti kot tako pa
se razvija in s tem se predvsem ukvarjajo ocenjevalci vrednosti podjetij.
20.5.2011
Marjan Pogačnik
Mail:[email protected] (c)
29
Namesto zaključka – ilustraciji iz
Brandz Global Brands Ranking
.
20.5.2011
.
Marjan Pogačnik
Mail:[email protected] (c)
30
Hvala za pozornost!
Če želite dodatne informacije, sem vam na voljo:
Mobi: 041 798 666
Mail: [email protected] ali [email protected]
Marjan Pogačnik, PIC Engineering d.o.o.
20.5.2011
Marjan Pogačnik
Mail:[email protected] (c)
31