Transcript VRSTNIŠKO NASILJE – KAKO UKREPATI

VRSTNIŠKO NASILJE V ŠOLI
Doroteja Lešnik Mugnaioni
Šola za ravnatelje
OBLIKE VRSTNIŠKEGA NASILJA
 fizično nasilje
 verbalno nasilje (najbolj pogosto v šolah!)
 psihično nasilje
 socialno izločanje (odrasli običajno ne zaznajo!)
 materialno nasilje, povzročanje škode, izsiljevanje za denar ...
 spolno nadlegovanje
 internetno nadlegovanje (v velikem porastu!)
VERBALNO NASILJE
 Vzdevki, ki so otroku neprijetni, žaljivi
 Zmerljivke
 Kričanje na otroka
 Poniževanja, izpostavljanje šibkosti
 Posmehovanje videzu, delu, (ne)uspešnosti, družini …
 Preklinjanje
 Vulgarizmi (utrjujejo predsodke do nasprotnega spola)
 NORMALIZACIJA VERBALNEGA NASILJA
 Vloga staršev. Medijev. Družbenega okolja.
VERBALNO NASILJE
 Ne gre za spretnost v besedah ali artikuliranost ali igro ali





hec, ampak za NASILNO KOMUNIKCIJO.
Zato je treba verbalno nasilje nujno ustavljati in dajati
sporočilo, da gre za neprimerno komunikacijo.
Ob ponovitvah – nujne sankcije.
Odrasli - zgled nenasilne komunikacije.
Verbalno nasilje pogosto preraste v ustrahovanje, grožnje,
čustveno trpinčenje in socialno izoliranje otroka.
Sistematično in dolgotrajno verbalno nasilje
POŠKODUJE!
INTERNETNO NADLEGOVANJE
Pušnik, M. (2012). Nasilje v šoli v krogu nasilja, (O)KROG NASILJA V DRUŽINI IN ŠOLI, Ljubljana: Inštitut za
kriminologijo.
 Žalitve: pošiljanje žaljivih sporočil
 Nadlegovanje: nenehno/zelo pogosto pošiljanje zlonamernih




sporočil
Obrekovanje: pošiljanje neresničnih informacij, montiranih
fotografij … o nekom
Prevzemanje identitete: pošiljanje sporočil, slik v imenu
druge osebe
Razkrivanje zasebnosti: objavljanje zelo osebnih podatkov,
skrivnosti neke osebe
Izključitev: namerno izključevanje nekoga iz spletne skupine
prijateljev, s seznama v programu ipd.
INTERNETNO NADLEGOVANJE
 Spletno zalezovanje: ponavljajoče se nadlegovanje z
grožnjami
 „happy slapping“: v avtobusu ali na vlaku otroka/mladostnika
nekdo udari, drugi pa to posname in razpošlje po spletu
SPECIFIKE:
- anonimnost povzročitelja
- skoraj neskončno občinstvo
- pomanjkanje nadzora s strani odraslih
- prostor in čas nista omejena
- povzročitelj ne vidi žrtvinega takojšnjega odziva
NASILNO VEDENJE JE IZBIRA
ČUSTVENI ODZIV NA DRAŽLJAJ IZ OKOLJA
(jeza, strah, žalost, nemoč, ponižanost, krivda, prezir, sram, frustracija …)
IZBRANO VEDENJE
konstruktivno
nenasilno
obvladujemo čustva
nekonstruktivno
nasilno
ne obvladujemo čustev
V RAZMISLEK
 Ali prepoznavamo lastna čustva?
 Kako se odzivamo nanje?
 Kakšen je naš nabor možnih rešitev, veščin, korakov
?
DINAMIKA
VRSTNIŠKEGA NASILJA
 Vloga opazovalcev ?
 Zakaj ne posredujejo?
P
Ž
 P – povzročitelj Ž – žrtev
KAKO PREPOZNAMO ŽRTEV
VRSTNIŠKEGA NASILJA?
 boji se prihajati v šolo ali odhajati iz nje,
spremeni svojo običajno pot, zato zamuja ali pa
prihaja v šolo zelo zgodaj
 na šolskih izletih je vedno v bližini učiteljice ali
učitelja in se od njiju noče oddaljiti
 starše prepriča, da jo spremljajo v šolo in čakajo
ob koncu pouka
 začne neopravičeno izostajati od pouka,poslabša
se ji učni uspeh
KAKO PREPOZNAMO ŽRTEV
VRSTNIŠKEGA NASILJA?
 ima poškodovano šolsko opremo ali je celo nima, tekom dne
»izgubi« kos oblačila
 starši poročajo, da je otrok nenadoma postal zadirčen in grob
 začne krasti denar doma ali drugim otrokom(to zahteva
povzročitelj/ica)
 zvečer joče, noče v šolo, boji se šole
KAKO PREPOZNAMO ŽRTEV
VRSTNIŠKEGA NASILJA?
začne jecljati, tiki, različne motnje
poslabšajo se ji kronične bolezni, motnje
ima slabo samopodobo
zdi se, da je vznemirjena in nervozna, preneha jesti, ne
pridobiva na teži
 zapira se vase, manj komunicira z drugimi, zdi se odsotna




KAKO PREPOZNAMO ŽRTEV
VRSTNIŠKEGA NASILJA?
 govori o samomoru ali ga celo poskuša narediti
 odklanja pogovor ali si izmisli neverjetno zgodbo, da bi jo




pustili pri miru
ima nepojasnjene modrice, odrgnine in druge poškodbe
beg od doma, zatekanje v odvisnosti
sama začne uporabljati nasilje nad mlajšimi
drugo
OBRAVNAVA
VRSTNIŠKEGA NASILJA - ŠOLA
 Na zaznano nasilje se odzovemo takoj, odgovornosti ne






prelagamo na druge!
Zaupni pogovor učitelja z učencem, ki kaže znake vrstniškega
nasilja (NE SOOČAMO!)
Pogovori s povzročiteljem, opazovalci, pričami
Vključitev in strokovna pomoč svetovalne službe
Obvestimo starše vpletenih učencev
Oblikujemo tim
Pomembno: vnaprejšnji dogovor o ukrepanju
OBRAVNAVA
VRSTNIŠKEGA NASILJA
 Pri težjih dejanjih nujno vključimo vodstvo šole
 V primeru poškodb, spolnega nadlegovanja ali internetnega
nadlegovanja prijava nasilja na policijo
 Sankcije, svetovalno delo z vpletenimi
 Delo z razredom, starši
ZAUPNI POGOVOR Z ŽRTVIJO
 Če sumimo ali opazimo, da je otrok žrtev
vrstniškega nasilja:
 ga o tem povprašamo,
 smo umirjeni,
 dajemo občutek varnosti.
 Naš cilj ni izvedeti vse resnice, temveč vzpostaviti zaupni
odnos.
Če nam bo otrok zaupal, bo lažje kasneje
povedal, kaj se mu je zgodilo.
ZAUPNI POGOVOR
 Otroku povejmo, da za nasilje ni kriv on, ampak je zanj
odgovorna oseba, ki nasilje povzroča.
 Izogibajmo se vprašalnici ZAKAJ. Zveni zasliševalsko in
obtožujoče.
 V pogovoru ne obtožujmo osebe, ampak dejanja povzročitelja
nasilja.
 Pohvalimo ga, da je zbral toliko moči in se nam zaupal.
ZAUPNI POGOVOR
 Spoštujmo njegova čustva: povejmo mu, da so normalna in da
se mu jih ni potrebno sramovati.
 Pogovorimo se o tem, kaj lahko stori, če po pogovoru
ponovno pride do nasilja – kako se lahko zaščiti, h komu
lahko steče po pomoč, koga lahko pokliče.
 Povemo mu, da moramo o nasilju obvestiti starše / šolo, da
bi mu lahko pomagali in preprečili ponovitev nasilja.
ZAUPNI POGOVOR
 Odločitve poskušamo sprejeti skupaj z otrokom, razložimo
mu, kaj se bo dogajalo v naslednjih dneh, dajajmo mu
občutek moči in varnosti.
 Ne obljubljajmo ničesar, česar sami ne moremo storiti ali
zagotoviti.
POGOVOR S POVZROČITELJEM
 Zelo je pomembno, da v pogovoru takemu otroku:
 ne moraliziramo,
 ne poskušamo streti njegove osebnosti,
 ga ne ponižujemo, grozimo, izsiljujemo …
 Poskušamo se mu približati na čustveni ravni.
 Govorimo mirno, empatično, ne zmagoslavno, a odločno!
 Nasilna dejanja poimenujemo s pravimi imeni!
 Odločno izrazimo pričakovanje, da sprejme odgovornost za
svoja dejanja.
UKREPANJE ŠOLE
 Takoj se usmeri v aktivnosti za prekinitev nasilja in sprejme
potrebne
 kratkoročne ukrepe (intervencije) za varnost in zaščito
žrtve vrstniškega nasilja in za preprečitev ponovitve nasilja
(tim).
 Svetovalna služba po potrebi oblikuje načrt za (p)oškodovanega
otroka in svetovalno pomaga vpletenim v nasilje.
 Dolgoročni ukrepi – strategije in vzgojno delovanje na
podlagi posnetka stanja.
 Vloga staršev: ključna! Nujno konstruktivna, sicer ni učinka
obravnave!
DELO Z OPAZOVALCI, RAZREDOM
 razumeti morajo, da imajo tudi oni pomembno vlogo pri
preprečevanju vrstniškega nasilja v razredu,šoli
 dati jim moramo jasna sporočila o tem, da je nasilje
nesprejemljivo in da bo šola storila vse, kar je v njeni moči,
da ga prepreči
 opozorimo na različne možne oblike vrstniškega nasilja in
pomen specifičnega konteksta razreda, ki z nasiljem izloča ali
kaznuje »drugačne«