Digitalna sedanjost v Sloveniji

Pregled stanja na področju digitalizacije in e-vsebin

Martina Rozman Salobir, Osrednja knjižnica Celje 1

Cilji

  Pregled že zaključenih in delujočih projektov v arhivih, knjižnicah in muzejih Evidentiranje načrtovanih projektov   Pridobivanje znanja na osnovi že pridobljenih izkušenj Omogočiti povezovanje in partnerstva v primerih načrtovanja sorodnih projektov  Primerjava s stanjem drugod po svetu Martina Rozman Salobir, Osrednja knjižnica Celje 2

Uvod

 Prizadevanje, izrabiti možnosti informacijske in komunikacijske tehnologije za dostop do gradiva in informacij   Posredovanje meta-informacij (bibliografskih, kataloških) Posredovanje informacije same: v digitalni obliki kreirane e-vsebine ali digitalnega surogata informacijskega objekta Martina Rozman Salobir, Osrednja knjižnica Celje 3

Osnove za spremembo paradigme

 Razvoj svetovnega spleta (www)  Razvoj tehnologije (zajem podatkov, spominski mediji, širokopasovna omrežja)  Odločenost, da želimo akumulirano znanje in objekte kulturne dediščine narediti kar najbolj široko dostopne Martina Rozman Salobir, Osrednja knjižnica Celje 4

Digitalizacija

 Do digitalnega nadomestka oz. digitalnega faksimila informacijskega objekta pridemo z digitalizacijo  Digitalizacija je konverzija analognega signala (vidnega / zvočnega) v digitalni zapis. Digitaliziramo lahko različna gradiva (slike, zemljevide, rokopise, gibljive slike, zvok) Martina Rozman Salobir, Osrednja knjižnica Celje 5

Razlogi za digitalizacijo

  Izboljšati dostop Digitalizacija izboljša dostop do določenih gradiv – v večini primerov so gradiva, izbrana za konverzijo, redka ali unikatna, fizična dostopnost do njih pa je pogosto omejena ali otežena, slika na internetu pa je dostopna neomejenemu številu uporabnikov istočasno, zla Varovati original Izhajamo iz pričakovanja, da bo prisotnost digitalnega faksimila zmanjšala število zahtevkov po rokovanju z originalom Martina Rozman Salobir, Osrednja knjižnica Celje 6

Razvoj digitalizacije



Začetki

: zgodnja devetdeseta leta – pionirski čas digitalizacije (iskanje strojnih in programskih rešitev, soočanje s številnimi omejitvami



Akterji:

nacionalne knjižnice, ugledne univerze, veliki muzeji

 Od draguljev posameznih zbirk k obsežnejšim kooperativnim projektom Martina Rozman Salobir, Osrednja knjižnica Celje 7

Razvoj digitalizacije

 

Danes

   – globalni proces Nacionalne iniciative kulturne politike Transnacionalni projekti (EU: DG XIII Telematics for Libraries) Veliki konzorciji (program AMICO: Art Museums Image Consortium)

Značilnosti:

 Celoviti koncepti digitalnih knjižnic: nakup e-virov, zajem e-virov kot pisne kulturne dediščine, digitalizacija lokalnih fondov, bibliografske baze podatkov, servisi (UK: Distributed National Electronic Resource) 

Izzivi:

  Problemi arhiviranja elektronskih gradiv (omejena življenjska doba digitalnih zapisov) Sistemi za učinkovito upravljanje z elektronskimi viri Martina Rozman Salobir, Osrednja knjižnica Celje 8

Splošne knjižnice

 “Kvaliteta stanja v splošnih knjižnicah se močno razlikuje. Nekatere izvajajo visoko kompleksne programe digitalizacije, druge so še brez izkušenj.” (Smernice Pulman)     Danske Billeder (zbirka starih fotografij Danske) Projekti knjižnice v Lyonu Splošna knjižnica v Ulmu Španski projekt CODEX  Knjižnice naj si izmenjujejo izkušnje in sodelujejo pri sprejemanju standardov za zagotavljanje interoperabilnosti med zbirkami.

Martina Rozman Salobir, Osrednja knjižnica Celje 9

Slovenija - KAM



Vprašalnik

:    27 knjižnic Arhiv RS, Zgodovinski arhiv Ljubljana Gornjesavski muzej Jesenice, Koroški pokrajinski muzej,Arhitekturni muzej Ljubljana, Narodna galerija 

Vsebina

 Projekti s področja digitalne konverzije gradiv iz zbirk  Druge e-vsebine   

Končani projekti, dostopni javnosti Projekti v pripravi Načrtovani projekti

Martina Rozman Salobir, Osrednja knjižnica Celje 10

Arhiv Republike Slovenije

http://www.gov.si/ars

Pregled map zemljiških katastrov 19. stoletja      Umetno kreirana zbirka skeniranih slik katastrskih kart. Obsega izbrane dele več fondov. Originalno gradiv je iz obdobja od 1811 do 1880 28.000 katastrskih barvnih kart velikosti 75 x 60 cm Za lažje iskanje in lociranje posameznih delov v naravi so dodane pregledne karte.

Uporabniki lahko naročijo reprodukcijo z resolucijo 250 dpi

slediti povezavi “podatkovna zbirka”

V pripravi: skeniranje pergamentnih listin Martina Rozman Salobir, Osrednja knjižnica Celje 11

Zgodovinski arhiv Ljubljana

Digitalizacija in popis fototečnega gradiva      Celotna zbirka: cca 23.000 enot, od tega 4600 razglednic Doslej digitalizirano: 1311 fotografij, 4561 razglednic (9 serij) Baza podatkov (Access 2000) z obsežnim naborom podatkov, iskanje možno po večini elementov popisa, omogočeni različni delovni izpisi Projekt ni dostopen na internetu (ne dovolj zmogljiva infrastruktura Uporabniki: izpis na CD ali tiskana reprodukcija Martina Rozman Salobir, Osrednja knjižnica Celje 12

Narodna galerija Ljubljana

 [ ] 

Podatkovna zbirka o stalno razstav ljenih umetninah z dodatkom digitalizirane podobe (359)



Ivan Grohar

Cvetoča jablana [ 151 ] (1907) olje / platno, 100 x 69 cm d. sp. I. Grohar Mestni muzej, Ljubljana  

http://www.ng-slo.si/ngslo/iskanje.htm

 

Slovenska umetnost Evropski avtorji Ureditev po obdobjih (značilnosti obdobja, pregled slikovnega gradiva; možno pregledovati vse gradivo ali vključiti vmesnik za iskanje po avtorju ali naslovu umetnine Rezultati v obliki seznama ali kot sličice NG z digitalnimi podobami dopolnjuje podatkovno bazo celotnega umetnostnega fonda

13

Gornjesavski muzej Jesenice



Zgodovina železarstva in rudarstva

http://www.gornjesavskimuzej.si/zbirka.html

Zanimiv in pregleden elektronski vir. Vsebina je sistematično razporejena v zaključena zgodovinska obdobja. Besedilo je popestreno z digitalnimi fotografijami muzejskih eksponatov.

Prek interneta lahko vidimo del celotne vsebine, ki je sicer dostopna na CDromu

Martina Rozman Salobir, Osrednja knjižnica Celje 14

Narodna in univerzitetna knjižnica

Zbirka portretov znanih Slovencev    

90 portretirancev / 900 fotografij in drugih upodobitev (izbor: 11.000 skeniranih in obdelanih portretov) Iskanje: po portretirancu, avtorju portreta, ključnih besedah Primarni (300dpi/TIFF), sekundarni (150dpi/JPG), terciarni (75dpi/JPG) arhiv Naročanje po elektronski poti ali osebno

http://www.nuk.uni-lj.si/portretnazbirka/main.htm

Martina Rozman Salobir, Osrednja knjižnica Celje 15

Narodna in univerzitetna knjižnica

  

Zemljevidi slovenskega ozemlja 1548-1853

http://www.nuk.uni-lj.si/zbirkazemljevidov/index.html

   Izbor 20 zemljevidov / pilotni projekt za predstavitev starih zemljevidov slovenskega etničnega prostora iz Kartografske in slikovne zbirke NUK Iskanje: izbor iz kronološko urejenega spustnega menuja Povezava “O zemljevidih” – razlaga, katalog

Slovanski rokopisi zbirke Jerneja Kopitarja

 34 slovanskih kodeksov (11. do 15. stoletje)   http://www.nuk.uni-lj.si/kopitarjevazbirka/ Digitalni faksimile celotnega korpusa bo obsegal 30 CD

Sodelovanje v projektu MALVINE

(Manuscripts and Latters via Integrated Networks in Europe) Cilj: združiti lokalne zbirke podatkov v skupno bazo Martina Rozman Salobir, Osrednja knjižnica Celje 16

Slovenske splošne knjižnice

 Spletne strani knjižnic kot medij komunikacije med knjižnico in uporabniki  Vsebine:      

Uganke in kvizi za otroke Didaktične igre Spletni priročniki (uporaba baz podatkov, informacijsko opismenjevane) Spletni vodniki – tematsko zbrane, anotirane povezave na kvalitetne javno dostopne informacijske vire na internetu (aktivnost zbranih povezav se večinoma preverja ročno) Elektronska kopija časopisa, ki ga knjižnica izdaja tudi v tiskalni obliki Elektronski referenčni servis

Martina Rozman Salobir, Osrednja knjižnica Celje 17

Splošne knjižnice - za otroke



Slovenski knjižni kviz

http://www.lj-oz.sik.si/kviz/ 

Večja stopnja interaktivnosti



Vsebuje videoizseke in povezave na spletne strani z relevantnimi informacijami



Veronika Malega gradu

    

http://www.kamniskaveronika.net

Projekt popularizira lokalno etnološko izročilo Besedila pripovedk in legend (knjiga) Didaktične igrice, ki mladega uporabnika motivirajo za seznanjanje z vsebino, simboliko, besediščem,… E-razglednice, literarni in likovni natečaji

Martina Rozman Salobir, Osrednja knjižnica Celje 18

Splošne knjižnice



Lokalni biografski leksikoni

 Razlog: povpraševanje po biografskih podatkih o ljudeh, pomembnih za lokalno okolje

Celjski biografski leksikon

http://www.ce.sik.si/ 

Opis: kratka biografija, fotografija, viri črpanja podatkov,povezave



Iskanje: Po imenu in priimku, letnicah rojstva in smrti, ključnih besedah Koroški biografski leksikon

http://www.rav.sik.si/index.htm



Izbira iz spustnega menuja

Martina Rozman Salobir, Osrednja knjižnica Celje 19

Splošne knjižnice

 Skeniranje slikovnega gradiva iz domoznanskih zbirk  Z uporabo možnosti COBISS – bibliografskemu opisu v bazi COBIB je dodan digitalni faksimile – pregledovanje omogoča spletni OPAC  Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto – najatraktivnejši posnetki so dostopni tudi na spletnih straneh knjižnice, urejeni po krajih v regiji  Projekt KAM / Celje  OKC, Zgodovinski arhiv Celje, Muzej novejše zgodovine – skupna podatkovna zbirka s skeniranimi razglednicami, ki dokumentirajo zgodovino Celjske regije – projekt v teku, dostopen bo prek interneta http://www.ce.sik.si/kam  Digitalizacija kot orodje za bogatitev zbirk  Primer Knjižnice Grosuplje Martina Rozman Salobir, Osrednja knjižnica Celje 20

Želje in načrti

   Vsebina:   Digitalizacija gradiv s področja domoznanstva – razglednice, fotografije, dokumenti Spletna predstavitev uspešnih domoznanskih projektov (npr. Znani Laščani) Značilno:  Želja po sodelovanju v skupnih projektih (tudi pri tistih knjižnicah, ki so navedle, da ne načrtujejo projektov s področja digitalizacije, predvsem zaradi kadrovskih omejitev) Potreba:   Izobraževanje Sodelovanje Martina Rozman Salobir, Osrednja knjižnica Celje 21