geometrijski liki v slovenski pokrajini in na blejskem

Download Report

Transcript geometrijski liki v slovenski pokrajini in na blejskem

GEOMETRIJSKI LIKI V SLOVENSKI POKRAJINI
Andrej Skvarča
Mengeš
[email protected]
http://freeweb.t-2.net/andrej-skvarca
http://www.geopedia.si/#T1721_x483479_y102619_s9_b4_vT
http://zavest.net/clanki/andrej-skvarca
Lega nekaterih cerkva v Sloveniji nam z uporabo sodobnih
geodetskih tehnik pokaže pravilno geometrijo, ki jo
nikakor ne moremo pripisati naključju..
Cerkve večinoma stojijo na
mestih starodavnih svetišč, to so
kraji čaščenja poganskh kultov.
Če res obstoja geometrija med
njimi, so bile za lokacije teh
svetišč opravljene geodetske
izmere, ki so dosegale natančnost
današnjih geodetskih meritev.
Tudi brez visokega znanja
kartografije ni šlo.
Cerkve velikokrat stojijo
osamljene, daleč na poljih, na
gozdnatih pobočjih...
Dr. Ivan Sedej v svoji knjigi "Sto
najlepših cerkva na Slovenskem“
pravi: "Nikjer v Evropi ni toliko cerkva
postavljenih daleč zunaj naselij, kot
prav na Slovenskem.“
Ne raziskujem pomena mest, kjer stoji
posamezna cerkev – na primer
energetsko polje cerkve - temveč
sistem pravilnih geometrijskih likov in
vzorcev v slovenski pokrajini, ki ga
tvorijo lokacije, kjer stojijo nekatere
cerkve.
Ta geometrijski sistem najdemo le na
zemljevidu, bodisi papirnatem, ali
digitalnem. Torej so tudi kreatorji tega
sistema morali poleg zemljemerstva
poznati nek način načrtovanja, čemur
danes rečemo kartografija.
Ali je ta sistem res načrtovan ali je le naključje?
Je mogoče ovreči to odkritje in z naključnimi točkami dobiti podoben geometrijski sistem? Naredil sem to in
nametal enako število naključnih točk na podobnih razdaljah, jih s popolnoma isto metodo analiziral in...
...našel sem le povezave po linijah in krožnicah, NISEM pa našel pentagramov, vzporednic, posebnih
kotov, več enakih razdalj...
To pomeni, da lahko vsak, ki to poskusi, najde točke v ravnih črtah in v krogih, ali na zemljevidu, ali pa na
listu papirja, kamor nariše gručo pikic in z ravnilom išče več pik v ravni črti ali išče kroge s šestilom.
Torej govorice o tem, da cerkve stojijo v krogih ali v “energetskih linijah” lahko ovržemo, saj pri
dovolj številni gruči NAKLJUČNIH točk ZMERAJ najdemo linije in kroge.
Jaz odpiram uganko TEHNIKE geodetskih izmer. Samo s palico, vrvjo in kamnom je nemogoče tako
natančno izmeriti lokacije. Pripomočki, ki so jih poznali stari narodi, kot je MERKHET pri Egipčanih,
DIOPTRA pri Grkih in GROMA pri Rimljanih, so premalo natančni, čeprav je geodetsko znanje v starem
Rimu, posebej pa v Grčiji, daleč prekašalo srednji vek vse do prihoda renesanse.
S prej naštetimi instrumenti so merili s prostim očesom brez optike, kakršna je npr. v današnjem teodolitu, ki
ga poznamo komaj sto let. Kljub temu so stari Grki določili velikost Zemlje in izvajali geodetske izmere tudi
na osnovi ASTRONOMSKIH OPAZOVANJ.
V tej raziskavi obravnavam tri območja v Sloveniji: prvo z Mengšem v sredini sega od Črnuč do
Kamniških planin in od Šmarne gore do Lukovice, drugo je Šebreljska planota z okolico blizu
Idrije, tretje je okolica Stične na Dolenjskem. Novoodkriti in še neobjavljeni vzorci so v prvem,
Mengeškem območju ter povezave med območji, ki kažejo na celovit sistem. Do sedaj
neodkrita je uporaba metra, čeprav je bil le-ta uradno sprejet šele leta 1795.
Dokazana je uporaba metra, čeprav je bil sprejet šele leta 1795. Pri odkrivanju geometrije
sem ugotovil, da so nekatere dolžine v metričnih enotah, ali v km ali 100 kratnikih metra. To
se vidi na spodnji sliki, kjer najdemo devet razdalj, dolgih 5.400 m.
Podoben primer najdemo na zemljevidu s trikotnikom 68-68-40, kjer se dvakrat ponovi
razdalja 68.000 m.
METODA: geokodiranje cerkva, to je določitev prostorskih koordinat sem pridobil na dva
načina: na Geodetski upravi Slovenije, kjer so prosto dostopne in iz elektronskega Atlasa
Slovenije.
Poleg y in x koordinate nastopa tudi višina objektov ter ukrivljenost površja Zemlje, ki ima
obliko krogle - geoida. Višinske razlike cerkva ne vplivajo na najdeno geometrijo, ker je le-ta
definirana v ravnini, je torej ravninska oz. dvo-dimenzionalna.
Iskanje geometrije sem izvedel v CAD programu. Vse koordinate sem vnesel v metrih in tako
tudi izmere dobil v metrih.
Vzorce lahko razvrstimo na vzporedne in pravokotne povezave, povezave pod kotom
nagnjenosti zemeljske osi 23,5 stopinj, pravilne peterokotnike oziroma pentagrame, povezave
med območji ter odslikavo položaja zvezd iz ozvezdja Veliki voz.
Ozvezdje Veliki voz imenovan tudi "plug" je del Velikega medveda. Opazno je odstopanje od
današnjega položaja zvezd. Možno je, da cerkve kažejo položaj zvezd v preteklosti. Vendar je
potreben čas za tako obsežne spremembe najmanj deset tisoč let.
Možnost, da cerkve kažejo položaj zvezd, kot je viden z neke druge lokacije na severni
zemeljski polobli, odpade, ker je Veliki voz tako oddaljen, da niti letno gibanje Zemlje okoli
Sonca ne povzroča opaznih odstopanj.
Najverjetneje je to le približna slika tega ozvezdja, saj so nekatere od teh cerkva vljučene tudi
v druge, natančne vzorce.
Ostane še možnost v kategoriji "science fiction", to je, da cerkve kažejo položaj zvezd, kot je
viden z lokacije nekje v vesolju...
Skozi tisočletja je Slovenska
zgodovina tesno povezana s
sosednjimi deželami. Gotovo
obstaja povezanost tudi v
gradnji svetišč, saj ne morejo
biti geometrijske zakonitosti
enakih razdalj, pentagramov,
vzporednic in podobno,
posebnost samo današnjega
osrednjega slovenskega
prostora. Kaj podobnega bi
zelo verjetno našli v Avstriji,
Madžarski, Hrvaški ali
Furlaniji. Mogoče celo širše, v
Evropi, na svetu?
Sv. Lambert, Pristava nad Stično:
peterokraka zvezda na stropu prezbiterija
Kam naprej?
S sistematičnim zbiranjem informacij lahko pridemo do presenetljivih odkritij, seveda
znanstveno neoporečnih in mogoče bomo kmalu brali izredno zanimiv članek, kako so
izvajali geodetske meritve pred tisočletji, mogoče članek o sistemu, ki so ga tvorila
svetišča...
Zato vabim bralce, da komentirajo ali prispevajo koristne informacije na:
[email protected]
http://www.geopedia.si/#T1721_x483479_y102619_s9_b4_vT
http://zavest.net/clanki/andrej-skvarca
http://freeweb.t-2.net/andrej-skvarca