Transcript Ureditev institucij EU in njenega pravnega sistema

Mednarodno razvojno sodelovanje
Evropske unije:
od razvojne pomoči do naložbe v skupno
prihodnost sveta?
Felicita Medved
“Izzivi mednarodne razvojne politike Evropske unije”
Ljubljana, 15. april 2010
1
 Globalna
kriza ali kriza globalizacije?
 Vrednote politik in mehanizmi odziva
 Priložnost
EU, da prevzame vodilno vlogo
• Največji donator uradne razvojne pomoči, glavni
trgovinski partner, največji vlagatelj v države v
razvoju;
• Prepoznavanje slabosti EU– zaostajanje
razmišljanj o razvojni politiki v spreminjajočem
se globalnem kontekstu.
2



Razvojni cilji tisočletja ostajajo merilo napredka človeškega
razvoja, ki poudarja človekove pravice, svoboščine in blaginjo;
Doseganje razvojnih ciljev tisočletja in drugih razvojnih ciljev,
vključno z uspešnimi obvladovanjem podnebnih sprememb, bo
zahtevalo celostno razmišljanje, usklajeno ukrepanje številnih
politik EU in proaktiven pristop k določitvi politike in sredstev
vseh držav članic in institucij EU;
Prihodnost mednarodnega razvojnega sodelovanja je
večstranska: globalni problemi se lahko rešujejo le skupnimi
kolektivnimi ukrepi ne glede na to ali so težave povezane z
odpravo revščine, podnebnimi spremembami, financami,
globalnimi šoki kot je kriza preskrbe s hrano, nevarnost
pandemije, ali okvir za trgovino in druge komponente
globalizacije.
3





Skupne vrednote, zapisane v Lizbonski pogodbi;
Skupni pristopi, ki so določeni v Evropskem soglasju o razvoju in zaveza
o usklajenosti politike za razvoj ter povezanost s skupno zunanjo,
varnostno in obrambno politiko;
Nove strukture, ki potencialno olajšujejo združeno angažiranje v
mednarodnem razvoju, zlasti nove Visoke predstavnice za zunanjo in
varnostno politiko, ki vodi Evropsko službo za zunanjepolitične dejavnosti
(EEAS) kot tudi ekipo komisarjev za razvoj, humanitarno pomoč, trgovino,
širitev in sosedsko politiko;
Politična in gospodarska partnerstva, vključno z afriškimi, karibskimi in
pacifiškimi državami (AKP) po Cotonoujskem sporazumu in z različnimi
stopnjami vzajemne odgovornosti z Azijo, Latinsko Ameriko,
Sredozemljem, Evropskim sosedstvom in celotno Afriško celino;
Finančni instrumenti z letnim izplačilom 10 milijard evrov prek Evropske
komisije, kar s programi pomoči držav članic pomeni 60 % svetovne
razvojne pomoči .
4









Trgovina in regionalno povezovanje;
Okolje in trajnostno upravljanje naravnih virov;
Infrastruktura, komunikacije in promet;
Voda in energija;
Razvoj podeželja, prostorsko načrtovanje,
kmetijstvo in varnosti preskrbe s hrano;
Upravljanje, demokracija, človekove pravice in
podpora gospodarskim in institucionalnim
reformam;
Preprečevanje konfliktov in nestabilne države;
Človekov razvoj;
Socialna kohezija in zaposlovanje.
5


Razvojni cilji tisočletja so vodilni okvir, ki je
zaradi svoje preprostosti in pravičnosti izjemno
povečal zavedanje človeštva, da je izkoreninjenje
revščine svetovno javno dobro.
V letu 2010 obstaja možnost za obnovo in
pospešitev dosega obstoječih obveznosti do leta
2015:
• Podpreti pobude, ki prihajajo iz svetovnega Juga;
• Podpreti razvoj/dograditev sistemov socialne zaščite
najbolj ranljivih in držav s srednje velikim dohodkom,
kjer je stopnja revščine visoka;
• Učiti se iz zgodb uspeha za podporo doseganja ciljev
tisočletja in za preprečevanje pesimizma.
6



Uspeh bo odvisen od jedrnatosti ciljev - zavedati se je treba, da
noben seznam ciljev ne more pokriti vseh razsežnosti razvoja;
Podpreti okvir, katerega središče ostaja izkoreninjenje revščine, a
odgovarja tudi izzivom podnebnih sprememb, ekonomske
ranljivost in šibkost držav;
Glavna predvidljiva prilagoditev tisočletnega okvirja bo
konstrukcija svetovne nizkoogljične ekonomije, ki bo imela velike
posledice na gospodarsko rast, energijo in kmetijstvo držav v
razvoju in pozitivne ter negativne implikacije na stopnjo in pristop
k zmanjševanju revščine ;

V ospredje postaviti zapostavljene cilje, še zlasti človekovih
pravic;

Podpreti večje lastništvo držav v razvoju, njihovih ciljev in
evalvacij .
7
 Vzpostavitev
vodilne vloge v pristopih k
razvojnemu sodelovanju;
 Uskladitev razvojne politike EU;
 Dograditev razvojnih partnerstev z državami
v razvoju;
 Izpolnitev finančnih obveznosti in
izboljšanje usmerjanja ter učinkovitosti
porabe razvojne pomoči;
 Izboljšanje koordinacije med državami
članicami v smislu enotnega delovanja EU.
8




Skladnost politike postaviti v središče oblikovanja EU politike
za razvoj z opredelitvijo ciljev in sredstev za doseganje teh
ciljev;
Natančneje artikulirati zahteve po usklajenosti z vzpostavitvijo
EU formalnega pritožbenega postopka o usklajenosti politike
za razvoj in stalnega poročevalca v Evropskem parlamentu;
Spodbujanje dialoga z vladami držav v razvoju o usklajenosti
politike za razvoj;
Izboljšanje povezanosti politik, zlasti na prednostnih področjih
trgovine in financ, podnebnih sprememb, zagotavljanja
globalne varnosti preskrbe s hrano, migracij, varnosti in
razvoja tako, da podpirajo razvojne cilje v smislu skladnosti
politike za razvoj po predlogu OECD.
9



Oblikovati nove politike in usklajene kolektivne ukrepe prilaganje podnebnim spremembam in blažitev njihovih posledic
Bistveno je, da ne pride do zamenjave agende zmanjševanja
revščine z agendo nizkoogljične družbe
Povečati financiranje za podnebno politiko kot dopolnitev uradni
razvojni pomoči; zagotoviti pregledno in redno poročanje; hkrati
izpolniti zaveze dosega uradne razvojne pomoči 0,56% GNI do
leta 2010 in 0,7% do leta 2015
Povečati zmogljivosti za izvajanje novih ukrepov in tako čim prej
zmanjšati vrzel med političnimi strategijami in prakso. Pri tem je
najpomembnejši napredek pri izvajanju Global Climate Change
Alliance (GCCA) in pri vključevanju podnebnih sprememb v
strateške dokumente držav.
10

Progresivno razviti skupno politiko migracij in azila in uniformni
visoki standard zaščite pravic migrantov;

Vzpostaviti mehanizme za krožne migracije visoko kvalificiranih in
manj kvalificiranih delavcev ;

'Modra karta EU' - ne sme povzročati izgube človeških virov za države
v razvoju;



Spodbujati atraktivna mobilna partnerstva – ne smejo postati
»partnerstva za varnost«, ki uradno razvojno pomoč pogojujejo z
neprimernimi ukrepi, na primer s sporazumi o vračanju;
Preprečevati rabo uradne razvojne pomoči za politike preprečevanja
in nadzora migracij;
Celostno konceptualizirati razvoju prijazno migracijsko politiko, ki
sega dlje od konceptov odliva možganov, finančnih nakazil migrantov
(remittances) in so-razvoja (z diasporami).



Nasloviti soodvisnost miru in varnosti z razvojem, zlasti
v ranljivih državah;
Prednostno oblikovati politično in gospodarsko
angažiranje v ranljivih državah;
Povečati napore za preprečevanje konfliktov v državah
v razvoju s politične in ekonomske perspektive.
12



»EU razvojna politika« bo brez novih orodij izgubila
trgovinsko povezavo. EU bi lahko in bi tudi morala
nuditi pomoč za trgovino (Aid for Trade) a to lahko tudi
vse države članice;
Kaj bi lahko oblikovalo novo povezavo, ki bi dovolila
institucijam EU z nadaljevanjem projektiranja
specifične 'evropske' pozicije?
Priložnosti v uredbah o poreklu proizvodov, na trgu
storitev in v angažiranju zasebnega sektorja.
13




Razviti bolj celovito in daljnovidno strategijo inovativnega
vključevanja zasebnega sektorja v mednarodno razvojno
sodelovanje, ki bi morala imeti mesto v Evropskem soglasju o
razvoju (z vizijo ‘inkluzivnega poslovanja’ – po vzoru OZN);
Ustanoviti EU sklad za poslovne izzive (Business Challenge Funds)
na primer po vzoru oddelka za mednarodni razvoj Združenega
kraljestva (DFID) - ki je uspešno podprl številne Fairtrade skupine
proizvajalcev;
Vzpostaviti poslovno in razvojno ekipo v Generalni direktorat za
oblikovanje vseevropskega pristopa;
Spodbujanje vizije vodilnih evropskih poslovnežev npr. v obliki
forumov.




Bolj prisluhniti partnerskim državam v razvoju o dojemanju
njihovih vlog in zmogljivosti v mednarodnem razvojnem
sodelovanju;
Boljše komunicirati procese v EU, ki pogosto delujejo
nepregledno in nejasno in še zlasti posledic Lizbonske pogodbe
za razvojna partnerstva;
Vlagati v zmogljivosti za resnično partnerstvo z državami v
razvoju, ob upoštevanju razmer v posameznih regijah in državah;
Izgrajevati 'pogodbena' partnerstva po načelih Cotonoujskega
sporazuma vzajemne odgovornosti, političnega dialoga, skupnih
institucij in arbitražnih postopkov.
15



Podpirati partnerstva Jug-Jug z zagotavljanjem strokovnih znanj in
finančnih virov za izmenjavo Jug-Jug, vključno z državami, kot so
Kitajska, Brazilija in Južna Afrika;
Okrepiti zmogljivosti za partnerstvo, med drugim s podporo
novoustanovljene evropske službe za zunanjepolitično delovanje
(EEAS) ter razjasniti mandate za politični dialog in usklajevanje EU
donatorjev na ravni držav in koncentrirati delegacije po zgledu
multilateralnih organizacij;
Prilagajati se spremembam v mednarodnih odnosih, ki vplivajo na
partnerstva - stalno spremljati in razumeti dogajanja v globalnih
platformah za razvoj politik in partnerstev, na primer na področju
delitve dela pri učinkovitosti pomoči in praks donatorjev pri OECDDAC (Working party on Aid Effectiveness and Donor Practices, WPEFF) in vzajemne odgovornosti pri OZN (Development Cooperation
Forum-DCF).
16





Postaviti usklajevanje in boljšo delitev dela na dnevni red dialoga
z drugimi donatorji in partnerskimi državami;
Izkoristiti priložnosti Lizbonske pogodbe za spodbujanje
povezanosti in komplementarnosti politik med Evropsko komisijo
in državami članicami, tudi z okrepljeno vlogo nacionalnih
parlamentov;
Sistematično oceniti primerjalne prednosti;
Pooblastiti predstavnike Evropske komisije in držav članic kot
deležnikov na terenu držav v razvoju, da bodo imeli zadostne
zmogljivosti in moči odločanja o delitvi dela ob upoštevanju
specifik posameznih držav partneric;
Izboljšati izmenjavo informacij med donatorji v EU za »razvoj
najboljših praks«, tudi v podporo novih vladnih in nevladnih EU
akterjev na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja.
17

Zagotoviti odgovornost držav članic, da izpolnijo svoje obveznosti;
izboljšanje usmerjanja in učinkovitost porabe;

Povečati sredstva za razvoj v okviru nove finančne perspektive 2014-2010;

Zagotoviti financiranje za podnebno politiko dodatno uradni razvojni
pomoči;

Racionalizirati finančne instrumente in hkrati ohraniti mehanizme
odgovornosti. Jasno je treba ločiti med tistimi instrumenti, ki so
upravičeno uradna razvojna pomoč, in tistimi, ki to niso;

Povečati delež sredstev iz razvojnih instrumentov najrevnejšim državam;

Poskrbeti za ambiciozni mandat za zunanja posojila Evropske
investicijske banke (EIB) v skladu z Evropskim soglasjem o razvoju;

Vzpostaviti Sklad za poslovne izzive (Business Challenge Funds).
18