Transcript normativna besedila

UNIVERZA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA
Sandro Paolucci
Ljubljana, 7. marec 2014
PREVAJANJE POIMENOVANJ SLOVENSKIH DRŽAVNIH
ORGANOV V PRAVNIH BESEDILIH: PRIMER PREVODA USTAVE
REPUBLIKE SLOVENIJE V ITALIJANŠČINO
LA TRADUZIONE DELLE DENOMINAZIONI DEGLI ORGANI COSTITUZIONALI
SLOVENI NEI TESTI GIURIDICI: LA TRADUZIONE DELLA COSTITUZIONE DELLA
REPUBBLICA DI SLOVENIA IN ITALIANO
Izbira teme
• - že vrsto let se ukvarjam s prevajanjem pravnih besedil;
• - kot pravnik in prevajalec sem leta 2008 sodeloval pri strokovnem
pregledu prevoda Ustave Republike Slovenije v italijanski jezik;
• - poleg tega sem ob vodenju številnih seminarjev za prevajalce in sodne
tolmače pogosto naletel na konkretne probleme oz. vprašanja, in sicer
kako prevajati poimenovanja državnih institucij in organov, še posebej
kako prevajati termine glede na različne tipe pravnih besedil in njihovo
funkcijo, ter kako doseči in zagotoviti določeno terminološko koherenco in
poenotenje.
Izbira teme
• Vsa ta dejstva so me spodbudila k raziskovanju omenjene problematike
• Po temeljiti preučitvi na jezikoslovno-prevodoslovni ter primerjalnopravni
ravni, ter na podlagi začetne kvantitativne raziskave, pa tudi na podlagi
izkušenj, pridobljenih pri prevajanju pravnih besedil, smo izoblikovali
naslednjo hipotezo:
Hipoteza
Pri prevajanju poimenovanj državnih organov se uporabljajo različne strategije, in
sicer glede na tip besedila in z ozirom na njegovo funkcijo:
a) prevajanje poimenovanj slovenskih državnih organov v normativnih pravnih
besedilih – predvsem takih, kot je ustava – mora biti čim bolj formalno, kjer je
mogoče, celo dobesedno. Taka prevodna strategija je potrebna predvsem zato, ker
je pri prevajanju treba upoštevati voljo zakonodajalca, pa tudi zaradi terminološke
koherence in poenotenja. Vse to namreč zagotavlja naslovnikom (predvsem tistim,
ki morajo temeljne pravne norme spoštovati) večjo transparentnost,
prepoznavnost in seveda tudi večjo pravno varnost;
b) prevajanje poimenovanj v pravnih besedilih, ki niso zavezujoča in imajo
pojasnjevalno-informativno funkcijo, mora biti čim bolj funkcionalno naravnano.
Pri tem je treba upoštevati tip besedila ter njegovo specifično funkcijo, zato mora
biti prevod čim dostopnejši oz. čim razumljivejši naslovniku ciljnega jezika in
kulture.
Raziskava
Empirična raziskava, s katero poskušamo ugotoviti,
kako se v praksi prevajajo slovenska poimenovanja
državnih organov v italijanščino
Iz praktičnih razlogov smo izbrali tiste slovenske državne
organe, ki jih je težje prevesti v italijanščino, in sicer:
Državni zbor, Državni svet in Predsednik vlade.
Raziskava - Metodologija
Ker se tiče metode, ki je bila uporabljena pri raziskavi, smo porazdelili pravna
besedila glede na tip besedil in njihove funkcije v tri kategorije:
- normativna besedila (ustava, zakoni), obvezujoča za naslovnike;
- pojasnjevalna besedila (npr. pravni esej, predavanje, konferenca, sodni
spisi), malo obvezujoča ali neobvezujoča, namenjena naslovnikom, ki
poznajo to področje;
- informativna besedila (npr. članki s področja notranje in zunanje politike
ali črne kronike v časopisih, revijah ter poljudno-znanstvena in
oglaševalska besedila, povezana s pravnim področjem), neobvezujoča.
Raziskava besedil:
- normativna (npr. Ustava RS, E-uprava, EUR-lex)
- pojasnjevalna (npr. EUROPARL, zbirke doktrin)
- informativna (npr. La Repubblica, Il Piccolo, TV Koper)
Rezultati raziskave – Državni zbor
Normativna besedila
Državni zbor RS
EUR-lex: 2012
Rezultati raziskave - Državni svet
Normativna besedila
Državni svet RS
EUR-lex: 2012
Rezultati raziskave - Predsednik vlade
Normativna besedila
Predsednik vlade RS
EUR-lex: 2012
Prve ugotovitve izhajajoče iz raziskave
• Normativna besedila: rezultati so zelo heterogeni,
neskladni, nekoherentni, včasih celo napačni in se ne
ujemajo z našo hipotezo
Take prevodne tendence so seveda popolnoma neupravičene, saj ne
temeljijo na nikakršnih teoretičnih izhodiščih. Predvsem pa kličejo po
nujno reflektivnem pristopu k prevajanju normativnih besedil oz.
postavitvi smernic, ki bi bile zavezujoče narave. Temu namenu služi tudi
pričujoče delo, ki gradi tudi na teorijah priznanih prevodoslovcev
• Pojasnjevalna in informativna besedila: rezultati so
dejansko v skladu z našo hipotezo
Ključne točke in argumenti, ki
podprejo našo hipotezo
•
•
•
•
•
Razlike med pravnimi sistemi
Posebnosti pravnega jezika
Problem ekvivalence
Besedilna tipologija
Funkcija prevoda
Razlike med pravnimi sistemi
• Vsak pravni sistem je izviren in se razlikuje od drugih. Tudi če
dva sistema pripadata isti pravni družini, in je en sistem še
posebno navdihnil drugega, je med njima veliko razlik (ki so
prav izraz suverenosti vsake države). Te zahtevajo od
prevajalca, da deluje tudi kot komparativist.
Posebnosti pravnega jezika
Pravni jezik: formaliziran jezik, kompleksen (odvisno od pravnega
sistema), kar povzroča dodatne težave prevajalcu.
Vsak pravni red zahteva svoj pravni jezik. Ne obstaja le en pravni jezik v
posameznem jeziku, saj vsak pravni red zahteva/ima svoj pravni
jezik.
• Leksikalne posebnosti: nekatera ključna vprašanja:
- sinonimi;
- polisemija (močno prisotna); npr.: azione (I) / tožba, dejanje, delnica
(SLO)
• Morfosintaktične posebnosti: (npr.: trpnik, brezosebna oblika,
implicitne oblike, nominalizacija,)
• Besedilne posebnosti
Ekvivalenca
• Koncept ekvivalence je še zmeraj predmet razprave in sporov, vendar
ostaja ključnega pomena pri prevajanju pravnega jezika.
• Lahko ugotovimo, da tako kot komparativisti, tudi pravni prevajalci
nenehno iščejo termin oziroma koncept/pojem,ki je čim bolj ekvivalenten
v ciljnem jeziku.
Stopnje ekvivalence
• Šarčević (podobno de Groot): - near equivalence; - partial equivalence; non equivalence.
• Ajani in Megale: - popolna ali skoraj popolna ekvivalenca; - delna
ekvivalenca – funkcionalna ekvivalenca.
• Beaupré, Sager, Caponi, Garzone – govorijo o “legal equivalence”.
Tip ekvivalence – naš predlog
• Formalna in substancialna ekvivalenca;
Instituciji ali organa imata formalno podobno poimenovanje (npr. kalk), ki imata
tudi iste funkcije in pristojnosti v posamičnem pravnem sistemu
es. Cour de cassation, Corte di cassazione;
• Bolj formalna kot substancialna ekvivalenca;
Prevod poimenovanja institucij ali organov je ekvivalenten kar zadeva obliko, ni pa
ekvivalenten ali je samo delno ekvivalenten glede na vsebino;
es. Presidente della Repubblica, President de la Republique, Predsednik
Republike;
• Substancialna ekvivalenca;
Dve instituciji ali organa imata podobne pristojnosti in funkcije, vendar pa imata
različni poimenovanji /nomen iuris (npr. se ju ne da prevesti dobesedno).
es. cancelliere, sodni tajnik; legittimario, nujni dedič.
Besedilne tipologije
Za našo študijo in raziskavo je bilo relevantno in ključnega pomena
porazdeliti pravna besedila (Sabatini, Madsen, Šarčević ) v:
a) normativna besedila, ki so za naslovnika obvezujoča (npr. zakoni, uredbe,
odloki, pravilniki, mednarodne pogodbe itn.);
b) pojasnjevalna besedila, ki so malo obvezujoča ali niso obvezujoča in
imajo pojasnjevalno-argumentativno funkcijo. Namenjena so specifičnim
in točno določenim naslovnikom (pravni eseji, znanstveni prispevki – npr.
članki, doktorske disertacije, predavanja, konference, sodni spisi);
c) informativna besedila, so neobvezujoča besedila (npr. članki s področja
notranje in zunanje politike ali črne kronike v časopisju, revijah ali na
spletu, ter poljudno-znanstvena in oglaševalska besedila, povezana s
pravnim področjem).
Funkcija
• V naši študiji ima seveda ključno vlogo funkcija besedila
(Vermeer, Reiss, Garzone)
• Na prehodu iz izhodiščnega jezika v ciljni jezik se funkcija
pogosto spreminja.
Npr. Izhodiščno besedilo ima normativno funkcijo, medtem ko ima ciljno
besedilo le informativno funkcijo.
• Ko se funkcija spreminja, se posledično spreminja tudi
prevajalska strategija.
Ugotovitve
Za prevod zlasti Državnega zbora in Predsednika vlade v normativnih
besedilih so bile včasih uporabljene:
- podomačitve oblike (NAPAČNE) - Camera dei Deputati, Presidente del
Consiglio in pogosto
- nevtralne (sterilne) oblike - Parlamento sloveno ali Primo ministro in
Premier.
Ta pristop je nekoherenten, zavajajoč, torej neupravičen.
Če bi slovenski zakonodajalec želel, bi lahko zgoraj omenjena izraza
poimenoval tudi kot parlament in prvi minister oz. premier. Ker pa se je
avtonomno odločil za izraza Državni zbor in Predsednik vlade, menimo, da
prevajalec nima ne svobode ne pooblastila, da bi izbral druge izraze;
pooblastilo za kaj takega imata namreč izključno ustavodajalec oz. ljudstvo
kot nosilec vrhovne državne oblasti.
Sklepne misli in napotki
• Zaradi zgoraj povedanega menimo, da se ta poimenovanja prevedejo
formalno in predvsem koherentno in enotno, in sicer:
- Camera di Stato kot Državni zbor;
- Consiglio di Stato kot Državni svet
- Presidente del Governo kot Predsednik vlade.
• Dobesedni prevod je v normativnih besedilih zato nujen; z izbiro
potujitvene prevodne strategije upoštevamo pravno besedilo
izhodiščnega jezika in s tem spoštujemo voljo zakonodajalca.
• Zagotovimo večjo transparentnost, prepoznavnost in seveda tudi večjo
pravno varnost
• Poleg tega lahko na tak način predstavimo nekatere značilnosti drugih
pravnih sistemov (npr. ravno institucij in njihovih poimenovanj).
Normativna besedila - Zaključki
Rezultati raziskave o normativnih pravnih besedilih so pokazali
tendenco operaterjev (prevajalcev, lektorjev) kot nezadovoljivo
in
neupravičeno.
Menimo, da trendom in prevajalskim strategijam, ki se jih
poslužujejo omenjeni prevajalci in ki jih je zaznala raziskava, ni
vredno slediti in jih ne gre potrditi; nasprotno pa je potrjena
naša hipoteza a), ki jo potrjujejo najboljši teoretiki in
strokovnjaki na področju (Šarčević, de Groot, Cao, Nord,
Madsen, Sacco, Garzone).
Pojasnjevalna besedila
Rezultate raziskave in zaključki
•
Pojasnjevalna-argomentativna besedila: rezultati raziskave dejansko potrdijo našo
hipotezo.
Nismo ugotovili podomačitve popolnoma zgrešenih/napačnih primerov kot npr.
Camera dei Deputati ali Presidente del Consiglio, samo občasno pa je zaslediti
splošen izraz, npr. Parlamento.
•
Ker gre za besedila, ki pojasnijo, razlagajo obrazložijo koncept ali pojem (ker
vsebinsko niso obvezujoča kot zakonodaja), lahko ta poimenovanja izražamo ali
prevedemo na več različnih načinov.
Npr.: poimenovanja Državni zbor, glede na funkcijo in specifični kontekst, lahko
ostane Državni zbor ali ga prevedemo: Camera bassa, Assemblea legislativa,
Organo legislativo, Assemblea Nazionale.
Informativna besedila
Rezultati raziskave in zaključki
•
Informativna besedila: rezultati raziskave dejansko potrdijo našo hipotezo.
Včasih, predvsem v nekaterih besedilih na spletnih straneh, je zaslediti tudi kakšno
neustrezno in v nekaterih primerih celo napačno oz. zavajajoče poimenovanje.
•
Kot rečeno, glede na to, da so besedila splošno informativne narave teoretično
namenjena celotni skupnosti – torej tudi naslovnikom, ki nimajo strokovnega
znanja iz določenega področja, lahko poimenovanja državnih organov glede na
kontekst, funkcijo in glede na specifično situacijo, prevajamo na veliko različnih
načinov.
Primer: če bi morali prevesti sledeči stavek za objavo v italijanskem časopisu
“Včeraj Državni zbor RS sprejel nov zakon o dedovanju”, in bi želeli, da bi bila
njegova vsebina čim bolj jasna in uporabna, bi predlagali sledečo rešitev: Ieri il
Parlamento sloveno ha approvato la nuova legge sulle successioni.
Nadaljnji razvoj in uporaba
• Rezultati doktorske disertacije bi lahko spodbudili k podobnim raziskavam
tudi v drugih pravnih jezikih in sistemih.
• Menimo, da bi pričujoča raziskava (čeprav smo obravnavali samo nekatere
probleme in bi jo bilo zato v naslednjem koraku potrebno razširiti še na
nekatere druge točke) lahko služila nadaljnjim interpretacijam, refleksijam
in preučevanjem. Koristna in uporabna bi bila tudi na akademskem nivoju,
in sicer pri poučevanju pravnega prevajanja. Navsezadnje pa bi bila lahko
dobrodošla tudi na strokovnem področju, saj so v njej podane smernice, ki
bi bile lahko koristne za prevajalce, sodne tolmače ter vse, ki se ukvarjajo s
področjem primerjalnega prava.
Zahvala
Za pomoč in nasvete se zahvaljujem
mentorici izr. prof. dr. Adi Gruntar Jermol
in somentorju doc. dr. Alešu Novaku
Hvala za pozornost!