Transcript VLOGA NADZORNEGA SVETA V INSOLVENČNIH POSTOPKIH

VLOGA NADZORNEGA
SVETA V INSOLVENČNIH
POSTOPKIH
dr. BORUT BRATINA
IZR. PROF. ZA PRAVO UM EPF MARIBOR
UVOD
 POLOŽAJ, PRISTOJNOSTI IN ODGOVORNOST NADZORNEGA
SVETA DOLOČA IN UREJA ZAKONODAJA (ZGD-1 in ZFPPIPP-A
do F) TER SEVEDA AVTONOMNI SPLOŠNI AKTI POSAMEZNIH
GOSPODARSKIH DRUŽB
 PRISTOJNOSTI NADZORNEGA SVETA NATANČNEJE DOLOČA
281. ČLEN ZGD-1 (NS NADZORUJE VODENJE POSLOV
DRUŽBE…)
 ZFPPIPP PA DOLOČA, DA MORA NS REDNO PREVERJATI, ALI
JE DRUŽBA KRATKOROČNO IN DOLGOROČNO PLAČILNO
SPOSOBNA IN ALI UPRAVA RAVNA V SKLADU S PRAVILI
POSLOVNOFINANČNE STROKE IN DOLOČILI ZFPPIPP
ZAKON O FINANČNEM POSLOVANJU,
POSTOPKIH ZARADI INSOLVENTNOSTI IN
PRISILNEM PRENEHANJU-ZFPPIPP
 Predhodnika današnjemu zakonu sta bila ZFPPod in
ZPPSL. Nadomestil ju je ZFPPIPP, ki se je začel
uporabljati 01. 10. 2008. Ta zakon je združil različno
zakonodajo in tako zmanjšal kolizijo med različnimi
zakoni. S pogostimi spremembami Zakona poskuša
zakonodajalec prinesti boljše rešitve za prakso, a je žal
učinek pogosto prav nasproten.
 Zakon je zelo obsežen in ureja:
 1. finančno poslovanje pravnih oseb,
 2. postopke zaradi insolventnosti nad pravnimi in
fizičnimi osebami ter
 3. postopke prisilnega prenehanja pravnih oseb.
VSEBINA ZFPPIPP
V ČLENIH 3 DO 44 ZFPPIPP SO NAJPREJ
OPREDELJENI POJMI IN KRATICE, KI JIH
UPORABLJA ZAKON.
POSTOPKI ZARADI INSOLVENTNOSTI SO:
1. POSTOPEK PRISILNE PORAVNAVE IN
2. STEČAJNI POSTOPKI:
-STEČAJNI POSTOPEK NAD PRAVNO OSEBO
-POSTOPEK OSEBNEGA STEČAJA
-STEČAJ ZAPUŠČINE
VSEBINA ZFPPIPP
POSTOPKA PRISILNEGA PRENEHANJA STA:
1. IZBRIS IZ SODNEGA REGISTRA BREZ
LIKVIDACIJE IN
2. PRISILNA LIKVIDACIJA
ZARADI OSEBNE ODGOVORNOSTI
DRUŽBENIKOV PRISILNO IZBRISANE
DRUŽBE JE BIL ZAKON V TEM DELU
DELEŽEN USTAVNE PRESOJE IN VEČKRAT
SPREMENJEN
KRATKOROČNA IN DOLGOROČNA
PLAČILNA SPOSOBNOST
KRATKOROČNA PLAČILNA SPOSOBNOST
POMENI, DA LAHKO PRAVNA OSEBA V
DOLOČENEM ČASOVNEM OBDOBJU
PORAVNA VSE OBVEZNOSTI ZAPADLE V
TEM OBDOBJU
DOLGOROČNA PLAČILNA SPOSOBNOST PA
JE TRAJNA SPOSOBNOST PRAVNE OSEBE
IZPOLNITI VSE OBVEZNOSTI OB NJIHOVI
ZAPADLOSTI
KAPITALSKA USTREZNOST
KAPITALSKA USTREZNOST POMENI:
PRAVNA OSEBA JE DOLGOROČNO
PLAČILNO SPOSOBNA, ČE JE OBSEG NJENIH
DOLGOROČNIH VIROV FINACIRANJA
ZADOSTEN GLEDE NA OBSEG IN VRSTO
POSLOV, KI JIH OPRAVLJA, TER TVEGANJA,
KI JIM JE IZPOSTAVLJENA PRI OPRAVLJANJU
TEH POSLOV.
LASTNI KAPITAL IN DOLGOROČNI
DOLŽNIŠKI KAPITAL
PRAVILA POSLOVNOFINANČNE
STROKE IN STROKE UPRAVLJANJA
PODJETIJ
PRAVILA POSLOVNOFINANČNE STROKE SO:
1. POSLOVNOFINANČNA NAČELA IN
STANDARDI, KI JIH SPREJME SLOV.INŠTITUT
ZA REVIZIJO V SKLADU Z Zrev TER
2. DRUGA IZKUSTVENA PRAVILA SKRBNEGA
FINANČNEGA POSLOVANJA, KI SO SPLOŠNO
UVELJAVLJENA V POSLOVNOFINANČNI
STROKI
KAJ JE FINANČNO POSLOVANJE?
FINANČNO POSLOVANJE JE:
-ZAGOTAVLJANJE FINANČNIH SREDSTEV
-UPRAVLJANJE FINANČNIH SREDSTEV IN
NJIHOVIH VIROV
-RAZPOREJANJE VIROV FINANČNIH
SREDSTEV ZARADI ZAGOTAVČLJANJA
POGOJEV ZA OPRAVLJANJE GOSPODARSKE
DEJAVNOSTI ALI DRUGIH POSLOV.
INSOLVENTNOST
INSOLVENTNOST JE POLOŽAJ, KI NASTANE,
ČE DOLŽNIK:
1. V DALJŠEM ČASOVNEM OBDOBJU NI
SPOSOBEN PORAVNATI VSEH SVOJIH
ZAPADLIH OBVEZNOSTI (t.i.TRAJNEJŠA
NELIKVIDNOST), ali
2. POSTANE DOLGOROČNO PLAČILNO
NESPOSOBEN (KAPITALSKO NEUSTREZEN)
TRAJNEJŠA NELIKVIDNOST
PRAVNA OSEBA JE TRAJNEJE NELIKVIDNA,
ČE ZA VEČ KOT DVA MESECA ZAMUJA Z
IZPOLNITVIJO ENE ALI VEČ OBVEZNOSTI V
SKUPNEM ZNESKU, KI PRESEGA 20%
ZNESKA NJEGOVIH OBVEZNOSTI,
IZKAZANIH V LETNEM POROČILU ZA
ZADNJE POSLOVNO LETO PRED
AZPADLOSTJO TEH OBVEZNOSTI
ZA POTROŠNIKE (FIZIČNE OSEBE) VELJAJO
ŠE DRUGA PRAVILA
PREZADOLŽENOST
PO 14. ČLENU ZFPPIPP SE ŠTEJE, DA JE
DOLŽNIK POSTAL DOLGOROČNO PLAČILNO
NESPOSOBEN:- ČE JE VREDNOST
NJEGOVEGA PREMOŽENJA MANJŠA OD
VSOTE NJEGOVIH OBVEZNOSTI
(PREZADOLŽENOST)=NEGATIVNI KAPITAL
PRI PRAVNI OSEBI.
-ČE JE IZGUBA PRI KAPITALSKI DRUŽBI
DOSEGLA POLOVICO OSNOVNEGA
KAPITALA IN JE NI MOGOČE POKRITI
FINANČNO PRESTRUKTURIRANJE
FINANČNO PRESTRUKTURIRANJE JE CELOTA
UKREPOV, KI SE IZVEDEJO, DA BI DOLŽNIK
POSTAL KRATKOROČNO IN DOLGOROČNO
PLAČILNO SPOSOBEN,IN LAHKO
VKLJUČUJEJO:
-ZMANJŠANJE IN ODLOŽITEV ZAPADLOSTI
OBVEZNOSTI
-DOKAPITALIZACIJA; DEBT TO EQUITY
SWAP
-DRUGE UKREPE ZA ODPRAVO VZROKOV
LOČITVENE IN IZLOČITVENE
PRAVICE
LOČITVENA PRAVICA JE PRAVICA UPNIKA,
DA SE POPLAČA IZ DOLOČENEGA
LOČENEGA PREMOŽENJA-npr:HIPOTEKA
(PREDVSEM BANKE SO NAJVEČKRAT
LOČITVENI UPNIKI)
IZLOČITVENA PRAVICA PA OBIČAJNO
PRIPADA LASTNIKOM PREMIČNIH STVARI,
KI SE NAHAJAJO PRI INSOLVENTNEM
DOLŽNIKU IN TI LAHKO ZAHTEVAJO
IZLOČITEV IN VRNITEV TAKŠNIH STVARI
VRSTE TERJATEV
20. ČLEN ZFPPIPP LOČI VEČ VRST TERJATEV:
DENARNA IN NEDENARNA TERJATEV
ZAVAROVANA (Z LOČITVENO PRAVICO) IN
NEZAVAROVANA TERJATEV
FINANČNE IN POSLOVNE TERJATVE
(NOVOST 20.a člen)
PREDNOSTNE (plače,odškodnine,
odpravnine in pripadajoči davki),
PODREJENE IN NAVADNE TERJATVE
(21.člen)
TEMELJNE OBVEZNOSTI
POSLOVODSTVA-UPRAVE
POSLOVODSTVO MORA ZAGOTOVITI, DA
DRUŽBA POSLUJE V SKLADU S TEM
ZAKONOM IN PRAVILI
POSLOVNOFINANČNE STROKE; RAVNATI
MORA S PROFESIONALNO SKRBNOSTJO IN
SI PRI TEM PRIZADEVATI, DA JE DRUŽBA
VEDNO KRATKOROČNO IN DOLGOROČNO
PLAČILNO SPOSOBNA.
DRUŽBI ODGOVARJAJO VSI ČLANI UPRAVE
SOLIDARNO ZA POVZROČENO ŠKODO.
UPRAVLJANJE TVEGANJ
UPRAVLJANJE TVEGANJ ZAJEMA
UGOTAVLJANJE,MERJENJE IN
OCENJEVANJE, OBVLADOVANJE IN
SPREMLJANJE
TVEGANJ(kreditno,tržno,operativno,likvidn
ostno…)
UPRAVA MORA ZAGOTOVITI, DA DRUŽBA
REDNO IZVAJA UKREPE UPRAVLJANJA
LIKVIDN. TVEGANJA TER SPREMLJANJA IN
ZAGOTAVLJANJA KAPITALSKE
RAZGLASITEV INSOLVENTNOSTI
33.ČLEN DOLOČA, KDAJ SE ŠTEJE, DA JE
DRUŽBA INSOLVENTNA:
-DRUŽBA JE POSTALA INSOLVENTNA
TAKRAT, KO BI TAK POLOŽAJ DRUŽBE
LAHKO UGOTOVILO POSLOVODSTVO, ČE BI
NJEGOVI ČLANI RAVNALI S
PROFESIONALNO SKRBNOSTJO (TO JE
NEIZPODBITNA ZAKONSKA DOMNEVA)
DRUŽBA NE SME OPRAVLJATI NOBENIH
PLAČIL
OBVEZNOST ENAKEGA
OBRAVNJAVANJA UPNIKOV
ČE DRUŽBA POSTANE INSOLVENTNA, NE
SME VEČ OPRAVLJATI NOBENIH PLAČIL ALI
PREVZEMATI NOVIH OBVEZNOSTI, RAZEN
TISTIH, KI SO NUJNE ZA REDNO
POSLOVANJE DRUŽBE (prednostne terjatve
upnikov-plače, tekoči stroški rednega
poslovanja-elektrika,voda…, tekoče dobave
blaga ali storitev za redno poslovanje in
ustrezni davki).
PREPOVEDANA JE PREUSMERITEV POSLOV
POROČILO O UKREPIH
FIN.PRESTRUKTURIRANJA
ČE DRUŽBA POSTANE INSOLVENTNA,
MORA POSLOVODSTVO V ENEM MESECU
PO NASTANKU INSOLVENTNOSTI
NADZORNEMU SVETU PREDLOŽITI
POROČILO O UKREPIH FINANČNEGA
PRESTRUKTURIRANJA:
-OPIS FIN.POLOŽAJA DRUŽBE
-ANALIZO VZROKOV ZA INSOLVENTNOST
-MNENJE O MOŽNOSTI USPEŠNEGA
PRESTRUKTURIRANJA
POROČILO O UKREPIHnadaljevanje
Uprava mora v smislu 35.člena ZFPPIPP
podrobneje pojasniti potrebne in
predlagane ukrepe, ki jih bo sama izvedla in
katere bo predlagala skupščini v sprejem
vključno s predlogom prisilne poravnave.
NADZORNI SVET PA MORA DATI SVOJE
MNENJE O POROČILU O UKREPIH
FIN.PRESTRUKTURIRANJA V PETIH DNEH
OD PREJEMA POROČILA
MNENJE NADZORNEGA SVETA
NADZORNI SVET IMA POMEMBNO IN
ODGOVORNO NALOGO PRI PRESOJI
PREDLOGA O FIN.PRESTRUKTURIRANJU,
ZATO MORA TEKOČE SPREMLJATI DELO
UPRAVE PRI SANACIJI DRUŽBE.
V MNENJU SE MORA NS OPREDELITI O
INSOLVENTNOSTI DRUŽBE TER
POTREBNOSTI IN USTREZNOSTI
PREDLAGANIH UKREPOV
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST
UPRAVE IN NS
ODŠKODNINSKO ODGOVORNOST UPRAVE
IN NADZORNEGA SVETA DOLOČAJO ZGD-1,
OBLIGACIJSKI ZAKONIK IN ZFPPIPP.
PO ZFPPIPP UPRAVA ODGOVARJA ZA
ŠKODO, KI SO JO UPNIKI IMELI, KER V
STEČAJU NISO DOSEGLI POLNEGA PLAČILA,
ČE NISO PRAVOČASNO OPRAVILI DEJANJ
PO ZFPPIPP ALI RAVNALI V NASPROTJU S
PREPOVEDMI IZ 34. ČLENA ZFPPIPP
ODŠK.ODG.-nadaljevanje
NADZORNI SVET PA ODGOVARJA, ČE PODA
MNENJE, DA DRUŽBA NI INSOLVENTNA IN
UKREPI NISO POTREBNI TER ČE OD UPRAVE
PRAVOČASNO NE ZAHTEVA POROČIL IZ
272. ČLENA ZGD-1 (VPRAŠANJA
POSLOVANJA DRUŽBE IN POVEZANIH
DRUŽB, VPRAŠANJIH, KI LAHKO
POMEMBNJE VPLIVAJO NA POLOŽAJ
DRUŽBE) IN ČE NE ZAGOTOVI, DA
POSLOVODSTVO RAVNA V SKLADU Z
ZAKON O FINANČNEM
POSLOVANJU
 Lahko bi v kratkem zapisali, da si mora po ZFPPIPP
poslovodstvo prizadevati, da je družba v vsakem
trenutku sposobna pravočasno poravnavati v plačilo
zapadle obveznosti in da je trajno sposobna poravnavati
vse svoje obveznosti, kar pomeni, da mora zagotavljati
kratkoročno kakor tudi dolgoročno plačilno sposobnost.
Plačilna nesposobnost, kapitalska neustreznost in
prezadolženost so dogodki, ki dajo znak, da se s
podjetjem nekaj dogaja, zato se morajo sprožiti postopki,
kot so finančna reorganizacija, prisilna poravnava ali
stečaj.
PRISILNA PORAVNAVA
 Namen prisilne poravnave je odprava insolventnosti
oziroma prezadolženosti, torej ekonomskega položaja,
zaradi katerega se nad dolžnikom lahko začne stečajni
postopek. S sklenjeno in potrjeno prisilno poravnavo
dolžnik lahko doseže, da se njegovi dolgovi zmanjšajo ali
odložijo v skladu s pogoji prisilne poravnave. Vložitev
predloga za začetek postopka prisilne poravnave je
procesna ovira za začetek stečajnega postopka, saj po
uvedbi postopka prisilne poravnave do njegovega
dokončanja stečajnega postopka ni mogoče začeti.
 Prisilna poravnava je smiselna le, če so v njej upniki
poplačani bolje kot v stečaju.
 V praksi se je prisilna poravnava izrodila in se mnogokrat
uporabi za oškodovanje upnikov.
PRENEHANJE GOSPODARSKIH
SUBJEKTOV – STEČAJ
 Stečaj je sodni postopek, ki ga opravi pristojno sodišče
nad premoženjem dolžnika, ki ne izpolnjuje svojih
obveznosti do upnikov.
 Stečaj je način prenehanja gospodarske družbe. Stečajni
postopek se opravi nad dolžnikom, ko je ta dalj časa
plačilno nesposoben ali prezadolžen.
 Namen postopka je enakomerno poplačilo upnikov iz
stečajne mase.
 Pri nas se postopki stečaja začnejo prepozno in trajajo
odločno predolgo. Z novelo ZFPPIPP se zato poskuša
tudi pri nas uveljaviti učinkovito finančno
prestrukturiranje z izločitvijo t.i. zdravega jedra.
POSTOPEK OSEBNEGA
STEČAJA
 V 381. členu je določeno, da je postopek osebnega
stečaja dovoljeno voditi nad premoženjem vsake fizične
osebe, ki ima stalno ali začasno bivališče v Republiki
Sloveniji ter proti drugim kategorijam (potrošnik,
podjetnik ali zasebnik s sedežem v RS).
POSTOPEK STEČAJA
ZAPUŠČINE
 Postopek stečaja zapuščine je dovoljeno voditi nad
zapuščino po vsaki umrli fizični osebi (v nadaljnjem
besedilu: zapustnik). Sodišče v Republiki Sloveniji je
pristojno za vodenje postopka stečaja zapuščine: če je
imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče v
Republiki Sloveniji ali če zapustnik ob smrti ni imel niti
stalnega niti začasnega prebivališča v Republiki
Sloveniji, če je premoženje, ki spada v zapuščino, v
Republiki Sloveniji.
 Postopek stečaja zapuščine se vodi, da bi vsi upniki iz
stečajne mase prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do
zapustnika hkrati in v enakih deležih.
POSTOPEK PRISILNE
LIKVIDACIJE
 Sodišče začne postopek prisilne likvidacije: po uradni
dolžnosti, če tako določa zakon, ali na predlog osebe, za
katero zakon določa, da je upravičena predlagati začetek
postopka prisilne likvidacije. Če zakon ne določa, kdo
lahko predlaga začetek postopka prisilne likvidacije,
lahko predlog za začetek postopka prisilne likvidacije
vloži:
1. sodišče ali drug državni ali nadzorni organ, ki je v
skladu z zakonom odločil o prenehanju pravne osebe ali
obstoju razloga za njeno prenehanje, ali
2. oseba, na zahtevo katere je sodišče ali drug državni
ali nadzorni organ sprejel odločitev iz 1. točke tega
odstavka.
IZBRIS IZ SODNEGA REGISTRA BREZ
LIKVIDACIJE
 Pravna oseba se izbriše iz sodnega registra brez likvidacije:
če je prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse
svoje obveznosti ali če obstajajo drugi pogoji.
Velja, da obstaja razlog za izbris pravne osebe iz sodnega
registra iz, če pravna oseba ne dokaže drugače:
1. pri gospodarski družbi, če v dveh zaporednih poslovnih
letih ni predložila svojega letnega poročila agenciji zaradi
objave po prvem ali drugem odstavku 58. člena ZGD-1 ali
podatkov iz letnega poročila za namene iz prvega odstavka
59. člena ZGD-1,
2. pri vsaki pravni osebi, če je kot njen poslovni naslov v sodni
register vpisan naslov:
– na katerem ne sprejema uradnih poštnih pošiljk ali je na tem
naslovu neznana,
– na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki ji ni
dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu ali, ki ne
obstaja; noviteta vsebina zadnjega odstavka člena.
FINANČNO PRESTRUKTURIRANJE
PRED INSOLVENTNOSTJO
NOVELA ZFPPIPP V NOVEM POGLAVJU
ČLENI 44.b do 44.z UREJA POSTOPEK
PREVENTIVNEGA PRESTRUKTURIRANJA
TA POSTOPEK SE UPORABLJA LE ZA VELIKE
IN SREDNJE KAPITALSKE DRUŽBE.
NAMEN TEGA POSTOPKA JE OMOGOČITI
PODJETJU, KI BO VERJETNO V OBDOBJU
ENEGA LETA POSTALO INSOLVENTNO, DA
SE SPORAZUME S SVOJIMI FINANČNIMI
UPNIKI O PRESTRUKTURIRANJU.
OBIČAJNE FAZE ZUNAJSODNEGA
PRESTRUKTURIRANJA
1. POGAJANJA
2. SPORAZUM O MORATORIJU (STAND
STILL)
3. NEODVISEN SKRBNI PREGLED
4. SPORAZUM O FINANČNEM
PRESTRUKTURIRANJU (T.I.MRA)
5. NADZOR NAD IZVAJANJEM
6. NADALJNJE FINANCIRANJE
NAČELO ABSOLUTNE PREDNOSTI
POPLAČILA-APR
V INSOLVENČNIH POSTOPKIH JE POTREBNO
STRIKTNO UPOŠTEVATI NAČELO APR
(ABSOLUTE PRIORITY RULE), KI POMENI
VRSTNI RED POPLAČIL:
-ZAVAROVANI UPNIKI
-PREDNOSTNI UPNIKI
-NAVADNI UPNIKI
-PODREJENI UPNIKI
-LASTNIKI-DRUŽBENIKI
NAMEN POSTOPKA PRISILNE
PORAVNAVE
NOVI 136.ČLEN ZFPPIPP: Postopek prisilne
poravnave se vodi za izvedbo finančnega
prestrukturiranja dolžnikovega podjema, ki
zagotavlja, da:
-sedanji družbeniki dolžnika lahko obdržijo
samo tak delež v osnovnem kapitalu kot bi
ga dobili v stečaju,
-upniki so v ugodnejšem položaju kot v
stečaju
-se nadaljuje poslovanje rentabilnega dela
NOVOSTI ZFPPIPP-F
POSEBNA PRISILNA PORAVNAVA ZA
SREDNJE IN VELIKE DRUŽBE
TUDI UPNIKI SO LAHKO PREDLAGATELJI
POSTOPKA
UPNIKI LAHKO PREVZAMEJO VODENJE
POSLOV DRUŽBE
OBVEZNO ZMANJŠANJE OS.KAPITALA ZA
POKRIVANJE IZGUBE
PRESTRUKTURIRANJE ZAVAROVANIH
TERJATEV
NOVOSTI ZFPPIPP-F
PRESTRUKTURIRANJE NAVADNIH
FINANČNIH TERJATEV
OBLIKOVANJE SKUPNE LOČITVENE PRAVICE
PRESTRUKTURIRANJE Z IZČLENITVIJO
PONOVNA PRISILNA PORAVNAVA
Naslov
Naslov strani
Dodaj besedilo
38