izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v postopku

Download Report

Transcript izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v postopku

IZPODBIJANJE
DOLŽNIKOVIH PRAVNIH
DEJANJ
V POSTOPKU OSEBNEGA
STEČAJA
Dida VOLK
teme




Ureditev izpodbijanja dolžnikovih pravnih
dejanj v OZ
Splošna pravila izpodbijanja dolžnikovih
pravnih dejanj v ZFPPIPP
Posebna pravila v postopku osebnega
stečaja
Aktivna vloga upravitelja (ali upnika) pri
pridobivanju podatkov za vložitev tožbe
Ureditev po OZ – 255. člen



Vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo,
lahko tudi ne glede na to, kdaj je nastala,
izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, ki je
bilo storjeno v škodo upnikov.
Šteje se, da je bilo pravno dejanje storjeno v
škodo upnikov, če zaradi njega dolžnik nima
dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve.
S pravnim dejanjem je mišljena tudi opustitev,
zaradi katere je dolžnik izgubil kakšno
premoženjsko pravico ali s katero je zanj
nastala kakšna premoženjska obveznost.
Pogoj za izpodbijanje –
ODPLAČNO RAZPOLAGANJE

Odplačno razpolaganje se lahko izpodbija:
- če je dolžnik ob razpolaganju vedel ali bi
bil moral vedeti, da s tem škoduje svojim
upnikom
in
- če je bilo tretjemu, s katerim je bilo ali v
čigar korist je bilo pravno dejanje storjeno, to
znano ali bi mu moralo biti znano
Domneva za dolžnika




Domneva se, da je bilo dolžniku znano, da
s takim razpolaganjem škoduje upnikom,
kadar je tretji:
dolžnikov zakonec
dolžnikov sorodnik v ravni ali stranski vrsti
do vštetega četrtega kolena
v svaštvu v ravni ali v stranski vrsti do
vštetega drugega kolena
Rok za vložitev tožbe je eno leto !!!
Neodplačno razpolaganje




Se šteje, da je dolžnik vedel, da s takim
razpolaganjem škoduje upnikom
Se ne zahteva, da je bilo to tretjemu
znano ali bi mu moralo biti znano
odpoved dediščini se šteje za neodplačno
razpolaganje
Vložitev tožbe v treh letih !!!
Kako se izpodbija?



Izpodbija se lahko s tožbo ali z ugovorom.
Izpodbojna tožba se vloži zoper tretjega, s
katerim je bilo ali v čigar korist je bilo storjeno
izpodbijano pravno dejanje, oziroma zoper
njegove univerzalne pravne naslednike.
Če je tretji s kakšnim odplačnim poslom
odtujil korist, pridobljeno z izpodbijanim
razpolaganjem, se sme tožba zoper
pridobitelja vložiti le, če je ta vedel, da je bilo
mogoče pridobitev njegovih prednikov
izpodbijati; če pa je to korist odtujil z
neodplačnim poslom, se sme vložiti tožba
zoper pridobitelja tudi, čeprav tega ni vedel.
Učinek izpodbijanja

Če sodišče ugodi tožbenemu zahtevku,
izgubi pravno dejanje učinek le proti
tožniku in le toliko, kolikor je potrebno za
izpolnitev njegovih terjatev.
Sklep II Ips 494/2006

Pravica do izpodbijanja zunaj stečaja je
vezana le na tista pravna dejanja dolžnika, s
katerimi so bili oškodovani upniki glede
terjatev, ki so zapadle v plačilo. Smisel
takšne zakonske ureditve je v tem, da se
tovrstno varstvo upnikov omejuje glede
njihovih že nastalih terjatev, pri čemer je
izključeno varstvo bodočih terjatev. Po drugi
strani pa se za takšno terjatev ne zahteva
izvršilni naslov, temveč zadošča, da je ta
zapadla v plačilo.
Sodba in sklep III Ips 98/2005

Če upnik, ki izpodbija dolžnikovo pravno
dejanje po 255. členu in naslednjih OZ, trdi,
da ni nikoli zatrjeval, da svoje terjatve do
dolžnika ne more realizirati in da mu je
dolžnik povzročil škodo, ker zaradi tega ne
more izpolniti obveznosti do svojih upnikov v
stečajnem postopku, je že na prvi pogled
jasno, da ne more uspeti z zahtevkom na
izpodbijanje dolžnikovega pravnega dejanja.
VSL sodba I Cp 2782/2009

Gre za spor zaradi izpodbijanja dolžnikovih
pravnih dejanj. Tožeča stranka izpodbija dve
darilni pogodbi. Gre za neodplačno
razpolaganje tretjega, ki je dolžnikov zakonec
oziroma je z njim v sorodstvu v ravni vrsti. Zato
se domneva, da je dolžnik vedel, da s takim
razpolaganjem škoduje upnikom in se za
njihovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo
tretjemu to znano ali bi mu moralo biti znano.
Pri neodplačnih razpolaganjih že samo stanje
brezplačnosti zadošča za izpodbojnost.
Iz obrazložitve

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da
sta darilni pogodb….z vknjižnim dovoljenjem, sklenjeni
med P. B. in J. R. glede nepremičnine, ki se nanaša na
stanovanj..., s katero je bila lastninska pravica prenesena
na R. J., in pogodba, sklenjena med zakoncema glede
1/2 nepremičnine, ki se nanaša na stanovanje..., s katero
je bila lastninska pravica P. M. do 1/2 prenesena na P. B.,
brez pravnega učinka napram tožeči stranki glede njene
terjatve v višini 129.793,83 EUR. Zavrnilo pa je tožbeni
zahtevek v delu, v katerem tožeča stranka zahteva od
tožene, da je dolžna trpeti izvršbo na njeni nepremičnini
za izterjavo terjatve tožeče stranke v višini 129.793,83
EUR.
VSL sodba II Cp 2644/2009

Tožba za izpodbijanje dolžnikovih pravnih
dejanj nima za posledico absolutne,
retroaktivne razveljavitve tistega pravnega
dejanja, ki se izpodbija, ampak ima le relativne
učinke - pravno dejanje izgubi učinek le proti
tožniku in le toliko, kolikor je potrebno za
izpolnitev njegove obveznosti. Izven teh
okvirov pa ostane izpodbijano pravno dejanje v
veljavi, saj je upnikovo izpodbijanje omejeno
samo na višino dolžnikove neizpolnjene
obveznosti.
VSL sodba I Cp 1987/2009

Izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika izven
stečaja po členih 255 - 260 OZ ne vključuje
tudi izpodbijanja dolžnikovih dejanj, s katerimi
slednji zavaruje svoj resnični ali izplača svoj
zapadli dolg v korist enega, vendar "na škodo"
ostalih upnikov.
V situaciji, ko en upnik uspe svojo terjatev
zavarovati pred drugim upnikom, bi slednji
eventualno lahko izpodbil to pravno dejanje
izven stečaja v primeru, če bi šlo za prevaro,
kar pa v konkretni zadevi ni bilo ugotovljeno.
Ureditev izpodbijanja pravnih dejanj
stečajnega dolžnika ZFPPIPP




Podobna prejšnji ureditvi po ZPPSL
Izpodbojna so dejanja v 12 mesecih pred uvedbo in
do začetka ST
Prenehanje pravice izpodbijati po OZ, vendar za
že začete postopke velja, da se zahtevki uveljavljajo
le že za račun stečajnega dolžnika (vsa vplačila iz
tega naslova spadajo v stečajno maso)
Posebna pravila za izvršbe in zavarovanja, ki
tečejo za uveljavitev zahtevkov iz uspelega
izpodbijanja (prekinitev postopkov, nadaljevanje na
predlog upravitelja in zgolj v dobro stečajne mase)
VSL sodba in sklep
I Cp 2484/2009

Upnik, ki je zaradi izterjave davčne obveznosti
pričel z izpodbijanjem pravnih dejanj dolžnika
pred uvedbo stečajnega postopka, pa med
stečajnim postopkom zahtevka ni preoblikoval
in tudi ni vložil ugovora zoper sklep o zaključku
stečajnega postopka brez razdelitve upnikom,
zaradi prekarija davčne obveznosti po 4. odst.
44. čl. ZDavP-2 v zvezi s 106. čl. citiranega
zakona ne more več uspeti s tožbo za
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj.
VSL sklep I Ip 820/2009

Skladno z določbo 2. odstavka 351.
člena ZFPPIPP upnik nima pravice po
začetku stečajnega postopka nad družbo
z neomejeno odgovornostjo v izvršilnem
postopku proti osebno odgovornima
družbenikoma uveljavljati terjatve na
podlagi njune odgovornosti za
obveznosti te družbe.
Pravno dejanje je izpodbojno


če je bila posledica tega dejanja:
- zmanjšanje čiste vrednosti premoženja
stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki
lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem
deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno
- ali je oseba, v korist katere je bilo dejanje
opravljeno, pridobila ugodnejše pogoje za plačilo
svoje terjatve do stečajnega dolžnika,
IN
če je oseba, v korist katere je bilo dejanje
opravljeno, takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno,
vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik
insolventen.
Ni potrebno izkazati
subjektivnega pogoja


V primeru, da je druga oseba prejela
dolžnikovo premoženje, ne da bi bila
dolžna opraviti svojo nasprotno
izpolnitev
ali za nasprotno izpolnitev majhne
vrednosti
Domneve o obstoju pogojev za
izpodbijanje


Novost glede na prejšnjo ureditev
(nastale iz sodne prakse)
Domneve se nanašajo tako na obstoj
objektivnega kot subjektivnega pogoja
za izpodbijanje
Domneva objektivnega pogoja
za izpodbijanje



če je bilo dejanje opravljeno zaradi izpolnitve
obveznosti stečajnega dolžnika na podlagi
dvostranske pogodbe ali drugega dvostranskega
pravnega posla v korist upnika, ki je svojo
nasprotno izpolnitev opravil pred izpolnitvijo
stečajnega dolžnika,
če je upnik zaradi pravnega dejanja stečajnega
dolžnika pridobil položaj ločitvenega upnika glede
plačila terjatve, ki je nastala, preden je bilo
opravljeno to dejanje,
če je bilo dejanje opravljeno med postopkom prisilne
poravnave v nasprotju s 151. členom ZFPPIPP
(določilo o omejitvi dolžnikovih poslov)
Izpodbijanje domneve

Če upnik, v katerega korist je bilo opravljeno
dejanje, dokaže, da je stečajni dolžnik svojo
izpolnitev opravil v roku po prejemu
njegove nasprotne izpolnitve, ki po poslovnih
običajih, uzancah ali praksi, ki je obstajala
med njim in stečajnim dolžnikom, velja za
običajen rok izpolnitve obveznosti na
podlagi pravnih poslov enakih značilnosti kot
pravni posel, na podlagi katerega je bila
opravljena izpolnitev stečajnega dolžnika.
Domneva obstoja subjektivnega
pogoja



Izpolnitev stečajnega dolžnika pred
zapadlostjo
Izpolnitev v obliki in na način, ki po poslovnih
običajih, uzancah ali praksi, ki je obstajala med
upnikom in stečajnim dolžnikom, ne velja za
običajno obliko ali način izpolnitve
obveznosti za pravne posle enakih značilnosti
Če je bilo dejanje opravljeno v zadnjih treh
mesecih pred uvedbo stečajnega postopka
Ni mogoče izpodbijati



pravnih dejanj, ki jih je opravil stečajni
dolžnik med postopkom prisilne poravnave v
skladu s 151. členom ZFPPIPP (dovoljenje
sodišča za posle…)
pravnih dejanj, ki jih je opravil stečajni
dolžnik zaradi plačila terjatev upnikov v
deležih, rokih in z obrestmi, določenimi v
potrjeni prisilni poravnavi
plačil za menice in čeke, če je morala druga
stranka prejeti plačilo, da stečajni dolžnik ne
bi izgubil pravice do regresa proti drugim
meničnim ali čekovnim zavezancem.
Je mogoče izpodbijati


Pravna dejanja, za katera obstaja
izvršilni naslov – če je že odločeno z
odločbo sodišča ali odločbo drugega
državnega organa (ki je ali lahko
postane izvršilni naslov)
Če je v tem primeru zahtevku za
izpodbijanje pravnomočno ugodeno,
preneha pravni učinek izvršilnega
naslova proti dolžniku
Zahtevek za izpodbijanje




S tožbo (upravitelj, upnik – za račun
stečajnega dolžnika)
Če je bila opravljena vknjižba lastninske ali
druge stvarne pravice – z izbrisno tožbo
Rok za tožbo – 6 mesecev od objave oklica o
začetku ST (uveljavljanje ugovora
izpodbojnosti ni vezano na rok!)
Uspešno izpodbijanje – vračilo v stečajno
maso
Posebnosti izpodbijanja v
OSEBNEM STEČAJU



Smiselno veljajo vsa pravila o
izpodbijanju pravnih dejanj iz ureditve, i
velja za stečajni postopek nad pravno
osebo
Ne veljajo določbe, povezane s prisilno
poravnavo
Drugačno obdobje izpodbojnosti
3-letno obdobje izpodbojnosti




Za pravne posle in druga pravna dejanja, ki jih
je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v dobro
osebe, ki ima v razmerju do njega položaj:
ožje povezane osebe,
svojih polnoletnih otrok ali posvojencev,
staršev ali posvojiteljev,
bratov ali sester.
Ožje povezana oseba
(18. člen ZFPPIPP)




njen zakonec ali oseba, s katero živi v
življenjski skupnosti, ki ima po zakonu enake
premoženjske posledice kot zakonska zveza,
ali oseba, s katero živi v istospolni partnerski
skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo
istospolne partnerske skupnosti,
otrok ali posvojenec te osebe ali osebe iz prvih
dveh alinej, ki nima polne poslovne
sposobnosti,
druga oseba, ki nima polne poslovne
sposobnosti in ji je dodeljena v skrbništvo.
3-letno obdobje izpodbojnosti


če je druga oseba prejela dolžnikovo
premoženje, ne da bi bila dolžna
opraviti svojo nasprotno izpolnitev,
za nasprotno izpolnitev majhne
vrednosti
Ugotovitev stanja dolžnikovega
premoženja



Dolžnik mora sodišču dati poročilo o stanju
svojega premoženja – podpis dolžnika mora
biti notarsko overjen
Poročilo mora dati skupaj s predlogom za
začetek stečajnega postopka, kadar predlog
vloži sam (v drugih primerih v ugovoru zoper
začetek, na naroku za začetek stečajnega
postopka)
Veljajo pravila ZPP – za priče (posledice
krivega pričanja…)
Obveznosti dolžnika med
postopkom



upravitelju nemudoma sporočiti vsako spremembo
podatkov iz poročila o stanju premoženja
vsako spremembo naslova svojega prebivališča, na
katerem mu je mogoče opraviti vročitev,
upravitelju ali sodišču na njegovo zahtevo
dati vsa pojasnila in dokumente o svojem
premoženju in poslih, ki jih je izvedel v
zadnjih treh letih pred uvedbo postopka
osebnega stečaja.
Poročilo dolžnika
o stanju premoženja



popis premoženja:
- če je dolžnik potrošnik: vsega njegovega
premoženja,
– če je dolžnik podjetnik ali zasebnik: vsega
njegovega premoženja, pri čemer mora biti ločeno
navedeno tisto premoženje, ki se izkazuje v njegovih
poslovnih knjigah,
podatke o dolžnikovih TRR (številka + banka)
podatke o skupnem mesečnem znesku plače,
pokojnine ali drugih rednih prejemkov ter o njihovih
izplačevalcih
Upravitelj pridobi podatke
brezplačno



Banke, borznoposredniške družbe, klirinškodepotna
družba, sodišča, davčne uprave in drugi upravljavci
zbirk osebnih podatkov morajo upravitelju na
njegovo zahtevo posredovati vse podatke,
vključene v zbirkah osebnih podatkov, ki jih
upravljajo
podatke, pomembne za ugotovitev pravnega
položaja in premoženja stečajnega dolžnika,
premoženja njegovega zakonca ali osebe….,
glede poslov, ki bi lahko imeli značilnosti izpodbojnih
pravnih ravnanj iz 271. člena ZFPPIPP.
Vsebina podatkov








številke denarnih računov ter stanje in promet na teh
računih,
številke računov vrednostnih papirjev in drugih
finančnih instrumentov ter stanje in promet na teh
računih,
stanje denarnih in drugih depozitov pri banki,
borznoposredniški družbi ali drugi osebi
podatki o življenjskih in premoženjskih zavarovanjih,
lastninska in druge stvarne pravice na
nepremičninah,
podatki, vpisani v registru prometnih dovoljenj,
podatki, vpisani v registru plovil in letal
podatki o pokojninskem in zdravstvenem
zavarovanju.
Omejitev poslovne sposobnosti
dolžnika


ne more sklepati pogodb in opravljati drugih
pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je
razpolaganje z njegovim premoženjem, ki
spada v stečajno maso,
brez soglasja sodišča ne more:
– najeti kredita ali posojila ali dati poroštva,
– odpreti novega transakcijskega ali
drugega denarnega računa,
– se odpovedati dediščini ali drugim
premoženjskim pravicam.
Posledice omejitve


Pravni posel ali drugo pravno dejanje
stečajnega dolžnika, ki je v nasprotju z
omejitvijo poslovne sposobnosti po ZFPPIPP,
nima pravnega učinka.
Se ne uporablja za tiste pravne posle, kjer
druga stranka ni vedela za začetek
stečajnega postopka – domneva, da je
stranka vedela - za vse posle, sklenjene
kasneje, kot v osmih dneh po objavi oklica o
začetku postopka osebnega stečaja
Prednosti izpodbijanja dejanj v
postopku osebnega stečaja





Večja tradicija izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj
Daljše obdobje izpodbojnosti
Bolj stroga ureditev v ZFPPIPP, predvsem v
povezavi z aktivno legitimacijo upravitelja ter večjo
možnostjo iskanja podatkov
Dolžnik je v postopku osebnega stečaja pod
“posebnim režimom”, opredeljenim v ZFPPIPP
(omejitev poslovne sposobnosti)
Več možnosti za upnike predvsem v postopku
osebnega stečaja nad podjetnikom ???