Transcript Okoljske spremembe, prostor in kmetijstvo Univerzitetni podiplomski študij Varstvo okolja 2007/08

Univerzitetni podiplomski študij Varstvo
okolja 2007/08
Seminar »VARSTVO OKOLJA«
Okoljske spremembe,
prostor in kmetijstvo
Ljubljana, 15.03.2008
Koordinator seminarja:
prof.dr. Franc Lobnik, 041 663 713
e- mail: [email protected]
Svet in z njim globalna ekonomija vodita
planet Zemljo v fazo prekomernega
izkoriščanja naravnih virov. Gozdovi se
krčijo, erozijski procesi zmanjšujejo
zmožnost pridelave hrane, količine vode
za rast in razvoj vegetacije ter prehrano
ljudi in industrijo se zmanjšujejo, puščave
se širijo z neverjetno hitrostjo, ribolov je
že zdavnaj presegel naravno regeneracijo,
klimatske spremembe resno ogrožajo
nekatere predele zemeljske oble, ledeniki
se topijo, mnoge vrste izumirajo, največja
kriza pa je na področju energije.
Večanje števila prebivalstva in gosta
naseljenost na nekaterih območjih
ustvarjajo velike pritiske na okolje in izrabo
naravnih virov. Predvsem je izrazito
pomanjkanje kvalitetne vode, zraka in
pojavlja se onesnaževanje tal, ki zmanjšuje
proizvodnjo sposobnost za pridelavo
kvalitetne in zdrave hrane. Velik problem
so spremembe namembnosti najboljših
kmetijskih zemljišč v druge namene.
Porazdelitev vodnih virov na Zemlji
Prof. Dr. György VÁRALLYAY, Zagreb, 2007
Prof. Dr. György VÁRALLYAY, Zagreb, 2007
Glavne omejitve agroekološkega potenciala na Zemlji
Prof. Dr. György VÁRALLYAY, 2007
Suše
Mineralni
stres
Plitva
tla
Preveč
vlažna tla
Zamrznjena
tla
Primerna za
pridelavo
hrane
%
36
25
22
18
16
15
15
14
10
11
Problemi degradacije tal v Evropi
Erozija
Zmanjševanje
deleža organske
snovi
Zbitost tal
Zmanjševanje
biotske
različnosti
Onesnaževanje
razpršenolokalno
Poplave in
plazovi
Zaslanjevanje
tal
Spemembe
namebnostiurbanizacija
SLOVENIJA
Celokupna površina: 20.273 km2
• 10% ravninski svet
18% skupaj z dolinami
• 12 % poljedelske površine
• 24 % pašniki
• 54% gozd (danes preko 60%)
• 44% kras
Reliefna in klimatska različnost Slovenije
Climatically, Slovenia
is divided into the
Alpine-Foreland
High Karst,
High Alps
Intramontane
depressions,
Sub-PannonianPannonian and
Submediterranean
belts.
Biogeographical
regions: Coastal,
Dinaric,
Coastal Sub-Dinaric, Sub-Submediterranean
Alpine, Alpine and
Sub-Pannonian
regions.
High Alps
Alpine Foreland
Geološka karta Slovenije
Geology
Hidrografska mreža
Avtoceste gradijo na kvalitetnih kmetijskih zemljiščih
Avtocesta
preseka dobra
kmetijska
zemljišča.
Pedološka karta
1: 25 000
Onesnažena mežiška dolina
16.6 Struktura kmetijskih zemljišč v uporabi
po zemljiških kategorijah
Kmetijska zemljišča v uporabi
skupaj
njive in
vrtovi1)
trajni
travniki
in
pašniki
Trajni nasadi
trajni
nasadi
intenzivni
sadovnjaki
in oljčniki
kmečki
sadovnja
ki in
oljčniki
vinogradi
drevesni
c,
trsnice in
matičnja
ki
1991
561294
195117
334329
31848
4309
10588
16735
216
2000
508960
170849
308196
29915
5267
7813
16602
233
2002
505462
168414
307176
29872
5231
7813
16602
226
2003
509709
172753
308348
28608
5231
6649
16556
172
2004
490518
175080
286830
28608
5231
6649
16556
172
2005
508759
176314
304906
27539
5231
5586
16428
294
Kmetijska zemljišča v uporabi
skupaj
total
njive in vrtovi
trajni travniki in
pašniki
arable land
permanent
grassland
1991
561294
195117
334329
2000
508960
170849
308196
2002
505462
168414
307176
2003
509709
172753
308348
2004
490518
175080
286830
508759 18803
176314
304906
2005
52535
Statistični letopis 2006
Kaj potrebujemo za kvalitetno življenje?
Zdravo hrano, čisto vodo, prijazno okolje
za življenje, racionalno rabo prostora,
sonaravno izrabo naravnih dobrin, naravi
prijazno izkoriščanje vode in tal. Ali je to
mogoče ob tako velikih pritiskih kapitala
in nekaterih lobijev, ki vidijo samo profit.
Resnično bomo potrebovali več znanja
pri reševanju konfliktov med urbanim,
semi-urbanim in ruralnim delom naše
države. Zato smo letošnji seminar
posvetili zgoraj omenim problemom.
Seveda pa je zelo pomemben če ne
najpomembnejši odnos ljudi do okolja
(etika), ozaveščenost oziroma nujnost, da
bo človeštvo moralo nekaj storiti za
samoohranitev. Menimo, da je ozaveščanje
in informiranost posameznika in s tem
celotne družbe pomemben dejavnik
možnih pozitivnih premikov pri reševanju
okoljskih problemov.
Tematski naslovi seminarjev in mentorji
oz. koordinatorji vsebin so vam bili
posredovani v naprej, to pomeni, da ste
se nekateri verjetno že odločili za teme, ki
so vam blizu oziroma bi lahko s svojim
znanjem in razmišljanjem prispevali k
oblikovanju letošnjega seminarja.
Po 3, izjemoma 4 kandidati se lahko
odločijo za en tematski sklop. Pri vsakem
tematskem sklopu je ime in priimek
mentorja oz. so-mentorjev, ki vam bodo
pomagali z nasveti, literaturo in vas
usmerjali.
Za vsako temo bo potrebno pripraviti
seminarsko nalogo in ppt predstavitev.
Vsak član skupine bo dolžan predstaviti
svoj del seminarja na skupni
predstavitvi seminarjev. Ocenjevan bo
izdelek, prizadevnost posameznika v
skupini in podajanje snovi na javni
predstavitvi. Ostali udeleženci seminarja
pa bodo ocenjevani glede na njihovo
odzivnost s vprašanji postavljenimi
izvajalcem.
1. prof.dr. Lučka Kajfež Bogataj,
e- mail: [email protected]
asist. Andrej Ceglar,
e- mail: [email protected]
Okoljska, kmetijska, prometna in energetska
politika v Sloveniji niso trajnostne.
Sklop Podnebne spremembe
Kandidati:
1. Godec Barbara
2. Mrak Nataša
3. Rakef Irena
4. Rutar Teja
Projekcije bodočih sprememb podnebja
6,4oC
Najnižja ocena
scenarij B1
5,4oC
1.8°C
4,4oC
(1.1°C do 2.9°C)
3,8oC
Najvišja ocena
scenarij A1FI
4.0°C
(2.4°C to 6.4°C)
2,9oC
Relativne spremembe padavin (%) za obdobje 2090–2099, v
primerjavi z 1980–1999
Evropa
Razlike SEVER - JUG
S Evropa
J Evropa
Increased forest growth
Increased fire risk
(only in the beginning?)
Increased water
availability
Decreased water
availability
(2070 ca.1/5)
( 2070 ca.1/3)
Increased
yields
Decreased
yields
(only in the beginning? )
MOŽNE TEME V TEM
SKLOPU
1. REGIONALNI PODNEBNI
SCENARIJI
• Opis scenarijev za različne evropske regije
• Analiza regionalnih razlik
• Možne posledice v različnih sektorjih
• Gradiva dostopna na
http://prudence.dmi.dk/
http://peseta.jrc.ec.europa.eu/
http://peseta.jrc.ec.europa.eu/results.html
2. PRILAGAJANJE NA
PODNEBNE SPREMEMBE
•
•
•
•
Opis EU predloga “Zelena knjiga”
Možne strategije v različnih sektorjih
Cena, učinkovitost, realnost prilagoditev
Gradiva dostopna na
http://ec.europa.eu/environment/climat/adaptation/index_en.htm
http://www.oecd.org/dataoecd/29/33/40200582.pdf
http://www.oecd.org/dataoecd/57/55/36324726.pdf
2. NACIONALNA VARNOST IN
PODNEBNE SPREMEMBE
•
•
•
•
Vidiki in ogrožanje varnosti
Tveganja v Evropi
Tveganja v Sloveniji
Gradiva dostopna na
http://www.initiativeforpeacebuilding.eu/Publications/Publications_pdf/In
terlinkages_between_natural_resources_management_and_conflict
_in_EUER.pdf
2. prof.dr. Marina Pintar,
e- mail: [email protected]
Vode in ruralni razvoj
Kandidati:
1. Andrejčič Minka
2. Guštin Simon
3. Morčič Tea
4. Žekar Senta
5586; 1%
16428; 3%
294; 0%
5231; 1%
njive in vrtovi
trajni travniki in pašniki
intenzivni sadovnjaki in oljčniki
kmečki sadovnjaki in oljčniki
vinogradi
drevesnice,
177803;
36%
zaraščanje 140 000 ha = 7% Slovenije
urbanizacija+ceste = 15 km2/leto
oz. 18 000 ha v 12 letih (1993-2005)
285000;
59%
< 0,09 ha/preb.
kmetijska zemljišča v
uporabi v Sloveniji
(2006)
Vir: SURS, 2007
Ali kmetijstvo potrebuje vodo in zakaj?
Negativne posledice suše na kmetijskih območjih
vpliv na kmetijske rastline
vpliv na okolje
RASTLINA
+ DEŽ/NAMAKANJE
HRANILA
TALNA RAZTOPINA
Ali kmetijstvo v Sloveniji potrebuje
vodo in zakaj?
V Sloveniji pade relativno veliko padavin
 namakanje je dopolnilni ukrep, ki omogoča
količinsko in kakovostno stabilno rastlinsko pridelavo.
Namakanje in okolje
•namakanje največji porabnik vode v kmetijstvu
•kmetijstvo porabi 70 % vseh aktiviranih
vodnih virov na zemlji
Suše:
1983, 1985, 1988, 1992, 1993, 1994, 2000, 2001, 2003.
Nacionalni program namakanja (NPN) (1993-1994):
193 450 ha kmetijskih zemljišč
Predlog 1. faze izvajanja NPN (1995),
usklajen z dolgoročnim planom Slovenije (1997):
10 605 ha kmetijskih zemljišč
Slovenski projekt namakanja (1998): 23 projektov
3 635 ha kmetijskih zemljišč
(cca 15 000 ha namakalnih sistemov, MKGP)
kmetijstvo
1%
industrija
16%
javna vodooskrba
13%
energetika
70%
Evropa 30-60%
vodnih virov za kmetijstvo
Delež porabljene vode po panogah v Sloveniji, 2006
Vir: SURS, 2007
njive
namakane njive
200000
180000
160000
površina (ha)
140000
120000
2200 ha
1,2 %
100000
80000
60000
40000
20000
0
2000
2002
2003
2004
2005
11,5 %
2006
600 ha
leto
7000
intenzivni sadovnjaki
namakani sadovnjaki
6000
5000
površina
Delež namakanih
njiv in sadovnjakov
V Sloveniji 2000-2006
4000
3000
2000
1000
0
2000
Vir: SURS, 2007
2002
2003
2004
leto
2005
2006
Revizijsko poročilo o smotrnosti ravnanja RS
pri preprečevanju in odpravi posledic suše v kmetijstvu
247 mio EUR = celotna ocenjena škoda po suši
v letih 2000, 2001, 2003, 2006
85,9 mio EUR = stroški odprave suše (35 %)
3,3 mio EUR = preventiva oz. preprečevanje (1,3 %)
(Računsko sodišče RS, 2007)
Upravljanje?
Ekonomija
Naravne danosti
Družbeni razvoj
Povezanost problemov - 1
Ok-Ek-So povezave
Zmanjšani pridelki
oz. pridelki slabše
kakovosti
Pomanjkanje vode
Večje koncentracije
onesnažil v vodah
Manjša poraba
hranil iz tal
- Vpliv na
okolje
-
- Vpliv na ekonomski
in socialni status
prebivalcev
Dodatna negotovost
za doseganje dobrega
stanja voda
Okvirna vodna direktiva
•vodna telesa “at risk”
-
Območje praznenja
podeželja
Ekon. upr. pridelava
zaradi pomanjkanja
vode ni možna
Manj atraktivno
za ekstenzivni
turizem
- Izguba značilne krajine
Opuščanje
kmetijstva
Staranje
prebivalstva
+
Boljša
+ kakovost
voda
Manj erozije
Zaraščanje
zemljišč
- Manjšanje
biodiverzitete
-
Slabšanje pogojev
za večjo biodiverziteto
Sprememba
vrst soc. uslug
-
Manjši nizki
pretoki voda
Povezanost problemov - 2
Ok-Ek-So povezave
Viri:
1 Površina ozemlja in pokrovnost tal, določena planimetrično, 2005
- http://www.stat.si/letopis/index_vsebina.asp (14.3.2008)
2 Površina ozemlja in pokrovnost tal, določena planimetrično, 1993
- http://www.stat.si/letopis/index_vsebina.asp (14.3.2008)
3 Struktura kmetijskih zemljišč v uporabi po zemljiških kategorijah, 2006
- http://www.stat.si/letopis/index_vsebina.asp (14.3.2008)
4 Voda, uporabljena za namakanje, namakana zemljišča ter namakalni objekti in
naprave, 2005 -http://www.stat.si/letopis/index_vsebina.asp (14.3.2008)
5 MKGP 2008. Suša in kmetijstvo v Sloveniji. Kmečki glas, 11 (12. mar. 2008), str. 9
6 Juvan, S., Edelbaher, M., 2000. Projekt namakanja v republiki Sloveniji. V: 11.
Mišičev vodarski dan 2000, Zbornik referatov, 8. december 2000, Maribor,
Vodnogospodarski biro Maribor, s. 172-177.
Viri (nadaljevanje):
7 Računsko sodišče RS. 2007. Revizijsko poročilo o smotrnosti ravnanja RS pri
preprečevanju in odpravi posledic suše v kmetijstvu.
8 Slovenia irrigation project, 1998. Feasibility reports No. 1-19, No H1-H5. AFC.
Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, Ljubljana.
9 Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo, 1994. Nacionalni program namaknja
Republike Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana.
10 Stražar, S., 2002. Institucionalna ureditev hidromelioracij – pregled stanja in načrti
v bodoče. V: 13. Mišičev vodarski dan 2002, Zbornik referatov, 29. november
2002, Maribor, Vodnogospodarski biro Maribor, s. 56-67.
11 Ongley, E. D., 1996. Control of water pollution from agriculture. FAO Irrigation and
drainage paper no. 55.
3. dr. Anka Lisec, e-mail: [email protected]
prof.dr. Anton Prosen, e-mail: [email protected]
prof.dr. Franc Lobnik, e-mail: [email protected]
Janez Rupreht, spec. pedol., e-mail: [email protected]
Smotrno upravljanje z zemljišči, ki še niso degradirana
v smislu urbanizacije, gradnje infrastrukture,
onesnaževanja tal in podobno, postaja vse bolj pereča
tema na svetovni ravni kot tudi v Sloveniji
Kandidati:
1. Jemec Mateja
2. Kamenšek Natalija
3. Žnideršič Katarina
4. Šolc Urša
Seminar VARSTVO OKOLJA
Univerzitetni podiplomski študij Varstvo okolja 2007/08
Predlog seminarja:
Smotrno upravljanje z zemljišči, ki (še) niso
degradirana zaradi urbanizacije, gradnje
infrastrukture, onesnaževanja tal…
Mentorji:
dr. Anka LISEC (e-naslov: [email protected])
izr. prof. dr. Anton PROSEN (e-naslov: [email protected])
prof. dr. Franc LOBNIK (e-naslov: [email protected])
Janez RUPREHT, spec. pedol. (e-naslov: [email protected])
Izhodišča raziskave (seminarja)
1 Pomen smotrnega upravljanja z zemljišči
- osnova sonaravnemu razvoju: uravnotežen družbeni, gospodarski in okoljski razvoj
- poseben pomen varovanja kmetijskih zemljišč, ki so osnova za pridelavo hrane
2 Trend nenadzorovanega poseganja v podeželski prostor v Sloveniji
- urbanizacija s širitvijo naselij predvsem v kmetijski prostor
- gradnja infrastrukture in poseg v kmetijski prostor (celo na najboljša zemljišča!!!)
Pri nalogi bi lahko:
- ocenili vpliv urbanizacije na kmetijski prostor v Sloveniji;
- ocenili smotrnost izbora lokacij nove zazidave na osnovi pedoloških podatkov;
- ocenili potrebe po zemljiščih za namene urbanizacije…
Ocena vpliva urbanizacije na kmetijski prostor (1)
1a) Zgodovinski vidik upravljanja z zemljišči
- širitev naselij, pozidave,
- zemljiško-posestna struktura…
Viri: kartografski viri; izhodišče zemljiško-katastrski načrti iz začetka 19. stoletja
1b) Ocena vpliva urbanizacije na kmetijski prostor v preteklem desetletju
- preučevanje širitve mest z vstopom v tržno gospodarstvo v Sloveniji
Viri: orto-foto načrti iz 90-ih in najnovejši orto-foto načrti
Podpora odločanju pri alokaciji dejavnosti (2)
2a) Smotrnost odločanja za pozidavo izbranih območij
- ocena smotrnosti pozidave izbranih območij
- iskanje alternativnih lokacij
Viri: Pedološka karta Slovenije, drugi pedološki podatki;
2b) Vzroki za urbanizacijo v tržnem gospodarstvu, trendi urbanizacije
- preučevanje aktivnosti kmetijskega zemljiškega trga in vrednosti zemljišč v povezavi
s trendi urbanizacije za izbrana območja
Viri podatkov
VIRI PROSTORSKIH PODATKOV – poznavanje osnov GIS
- Register prostorskih enot, Orto-foto posnetki (GURS)
- Zavarovana območja (ARSO)
- Franciscejski kataster (Arhiv RS)
- Evidenca dejanske rabe zemljišč, GERK, HMO (MKGP)
- Pedološka karta, Digitalna karta detajlnega talnega števila (CPVO)
- Prostorski akti občin (PISO)
- Baza Evidence prometa nepremičnin (GURS, DURS)
…
Smotrno upravljanje z zemljišči, ki (še) niso degradirana zaradi
urbanizacije, gradnje infrastrukture, onesnaževanja tal…
Mentorji:
dr. Anka LISEC (e-naslov: [email protected])
izr. prof. dr. Anton PROSEN (e-naslov: [email protected])
prof. dr. Franc LOBNIK (e-naslov: [email protected])
Janez RUPREHT, spec. pedol. (e-naslov: [email protected])
4. doc. dr. Helena Grčman,
e- mail: [email protected]
mag. Marko Zupan višji predavatelj,
e-mail: [email protected]
Onesnažila v sistemu tla-rastlina-podtalnica in
Talni informacijski sistem (TIS).
Kandidati:
1. Bevc Maja
2. Merc Mojca
3. Pucihar Martina
PODIPLOMSKI ŠTUDIJ – VARSTVO OKOLJA
Izhodišča za seminar na temo:
ONESNAŽILA V SISTEMU
TLA-RASTLINA-PODTALNICA
doc. dr. Helena GRČMAN
višji pred. mag. Marko ZUPAN
Za človekov obstoj so tla
izredno pomemben
NARAVNI VIR.
EKOLOŠKE FUNKCIJE TAL:
proizvodnja biomase
funkcija filtriranja, puferna kapaciteta, shranjevanje, transformacije
biološko okolje, biodiverziteta
(flora in fauna v tleh sta zelo raznoliki in neobhodno potrebni za življenje
organizmov)
DRUGE FUNKCIJE POMEMBNE ZA ČLOVEKOVO DEJAVNOST:
prostorska funkcija: urbanizem in infrastruktura, športni objekti, odlagališča
odpadkov, itd.
vir surovin: minerali, pesek, glina, šota, ...
kulturna (naravna) dediščina: tla ohranjajo zgodovinske informacije v obliki
paleontoloških in arheoloških materialov, poselitveni vzorci, posebne talne
oblike, …
DEGRADACIJA TAL
je proces povzročen s človekovo aktivnostjo ali spremembo okolja
(podnebja), zaradi katerega se zmanjša trenutna in (ali) bodoča
kakovost in rodovitnost tal.
PODNEBNE SPREMEMBE
(intenziteta in količina padavin,
temperature) lahko vplivajo na
degradacijo tal in usodo
potencialno nevarnih snovi v
tleh.
DEGRADACIJA TAL
NEPOVRATNA DEGRADACIJA:
• izgube tal zaradi gradenj,
rudarjenja in erozije
• onesnaženje s težkimi kovinami,
radioaktivnimi elementi in
organskimi spojinami (POPs) z
dolgo razpolovno dobo
POVRATNA DEGRADACIJA:
• onesnaženje z nekaterimi
organskimi snovmi
EU (COM 231, 2006): Tematska
strategija za varstvo tal:
EROZIJA
POZIDAVA
• izguba strukture tal (zbitost tal)
ONESNAŽEVANJE
• izguba organske snovi in hranilnih ZMANJŠANJE BIODIVERZITETE
ZMANJŠANJE ORG. SNOVI
elementov
POPLAVE IN PLAZENJE TAL
ZASLANJEVANJE
ZBITOST TAL
ONESNAŽENOST TAL – NEVIDNA GROŽNJA
Cu
Atrazin
ONESNAŽENOST TAL OBIČAJNO NI VIDNA,
ZATO JE SPREMLJANJE STANJA KAKOVOSTI TAL NUJNO!
Pb = 200 ppm
Cd = 1,2 ppm
Fe = 60000 ppm
Pb = 600 ppm
Zn = 3000 ppm
Cd = 20 ppm
NASLOV SEMINARSKE NALOGE:
Vsebnost potencialno nevarnih snovi v tleh in kmetijskih
pridelkih v MOL: sinteza okoljskih študij Mestne občine
Ljubljana in Ministrstva za okolje in prostor.
Delo bo zajemalo:
• pregled obstoječih študij,
• analio števila vzorcev tal in rastlin po letih
• primerjavo rezultatov po letih, kategorijah zemljišč (npr. vodovarstvena
in druga območja), različne potencialno nevarne snovi, …
• sintezno poročilo,
• predstavitev
Za dodatne informacije sva na voljo preko e-pošte in v času govorilnih ur:
HELENA GRČMAN: [email protected] (torek 9-11h)
MARKO ZUPAN: [email protected] (torek 12-13:30h)
5. dr. Metka Suhadolc,
e- mail: [email protected]
prof.dr. Franc Lobnik, e mail: [email protected]
Vpeljava funkcionalnih orodij za ugotavljanje
tveganja in upravljanje s fitofarmacevtskimi
sredstvi v slovenski prostor
Kandidati:
1. Erac Vitomira
PODIPLOMSKI ŠTUDIJ VARSTVA OKOLJA
Naslov seminarja:
Upravljanje s pesticidi v okolju
Mentor:
Somentor:
doc. dr. Metka Suhadolc
prof.dr. Franc Lobnik
Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo
Center za pedologijo in varstvo okolja
Namen seminarja
• Ali pozitivna vloga, ki jo imajo pesticidi za
pridelavo hrane odtehtajo njihove možne
negativne vplive na okolje in človeka?
• Pridelava hrane v svetu (in/ali EU in/ali Sl) glede na rabo
sredstev za varstvo rastlin in količine pridelane hrane (tradicionalna vs.
ekološka pridelava)
• Na kakšne načine lahko možne negativne vplive
FFS v okolju zmanjšujemo?
• Predstavitev dosedanjih aktivnosti na nivoju EU
(zakonodaja, organizacije)
• Novosti v EU - primer FOOTPRINT projekt
FOOTPRINT
FuncTional tOOls for Pesticide
RIsk assessmeNt and managemenT
Modeliranje usode pesticidov v okolju
Povodje / vodozbirno območje
Kultura / Tehnologija
Tla
Vodno telo
Lokalni podatki
Podnebje
Definiranje scenarijev
Nivo povodja
Nivo kmetije
vhodni podatki 
izbor modela
http://www.pesticidemodels.eu/
http://www.pfmodels.org/
Parametri modela
FOOTPRINT
Nivoji in cilji FOOT orodij
Kmetija
Povodje
Država / EU
Namen
Minimizacija
onesnaženja voda
s FFS na
posamezni kmetiji
Identifikacija
območij, ki lahko
najbolj prispevajo k
onesnaženju s FFS
na posameznem
povodju
Identifikacija potencialnih
območij onesnaženja s
FFS & določitev verjetnosti
za preseganje mejnih
vrednosti
Deležniki
Kmetje &
svetovalna služba
Upravljalci voda /
povodij
(& svetovalna
služba)
Pripravljalci politik &
odločevalci
Rezultati
Točkovno
specifična
priporočila izdelana
s pomočjo ocene
tveganja za FFS v
okolju
Samostojen sistem
& web portal
Definiranje &
optimizacija
akcijskih načrtov
Podpora odločitvam politik
GIS
GIS
Orodja
Viri:
•
•
•
•
•
Fitosanitarna uprava RS http://www.furs.si/
Urad za kemikalije RS http://www.uk.gov.si/
Ministrstvo za kmetijstvo RS http://www.mkgp.gov.si/
EC Agriculture http://ec.europa.eu/agriculture/index_en.htm
EUROPA Stat, Environment: Consumption, Sales of Pesticides
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/
• European Food Safety Authority (EFSA)
http://www.efsa.europa.eu/EFSA/
• EU projekt FOOTPRINT: creating tools for pesticide risk assessment
and management in Europe http://www.eu-footprint.org/
• Pesticide fate models http://www.pfmodels.org/
6. prof.dr. Domen Leštan,
e- mail: [email protected]
Remediacije tal
Kandidati.
1. Ajkovič Jadranka
2. Mali Boštjan
3. Pepevnik Helena
4. Vidmar Saška
5. Zapušek Urška
REMEDIACIJA TAL
Remediacija: Izraz za sanacijo, čiščenje kontaminiranih zemljišč
(latinsko remedium = zdravljenje). Izraz označuje aktivnosti,
ki privedejo do zmanjšanja koncentracije ali dostopnosti
onesnažil v tleh in vodah do ravni, kjer je tveganje
sprejemljivo.
Metode remediacije tal: fizikalno-kemijske, biološke. Izvajamo
jih lahko na izkopani zemljini (ex situ) ali ne mestu
onesnaženja, ne da bi onesnažena tla izkopali (in situ).
Najpogosteje uporabljene metode remediacije tal: termična
obdelava tal, izpiranje tal, prepihovanje tal, stabilizacija
onesnažil v tleh, bioremediacija.
TERMIČNA OBDELAVA TAL
Tla sežgemo v rotacijskih
pečeh
(cementarne).
Organska
onesnažila
izhlapijo pri 200-700 oC, in
popolnoma zgorijo pri 9001100 oC.
Uporabnost: odstranjevanje
vseh organskih onesnažil
(naftnih derivatov, PAH-ov,
halogeniranih
organic
spojin) iz vseh tipov tal.
Čas remediacije: kratek
Cena: visoka
Prednost: univerzalnost
Slabosti: Hg, As, Pb in Cd
izhlapijo, nastanejo lahko
dioksini (iz halogeniranih
onesnažil), tla so uničena, ex
situ metoda
IZPIRANJE TAL
Postopek temelji na infiltraciji
vodotopnega ekstrakcijskega
sredstva skozi onesnažena tla.
Ekstrakcijsko
sredstvo
onesnažila raztopi tako, da jih
lahko iz tal izperemo.
Ekstrakcijska sredstva: kisline
(HCl,
H2SO4,
ocetna,
citronska,
mlečna),
baze
(NaOH), keltani ligandi (EDTA,
NTA), površinsko aktivne snovi
(detergenti), organska topila
(trietilamin, aceton)
Čas remediacije: srednje hiter
Cena: srednja/visoka
Uporabnost:
odstranjevanje
organskih onesnažil (ogljikovodikov,
PAH-ov, halogenranih aromatov), in
kovin (npr. Pb, Cd, Cr, U) iz peščenih
tal.
Prednost: uporaba in situ in ex situ
Slabosti: izpiranje je možno le, če je
topnost onesnažila v ekstrakcijskem
sredstvu dovolj visoka. Metoda ni
primerna za glinena tla ali tla z nizko
hidravlično prevodnostjo. Pride lahko
do onesnaženja podtalnice.
STABILIZACIJA TAL
Onesnažila kemijsko ali fizikalno
imobiliziramo v manj dosegljive
(strupene)
oblike.
Za
to
uporabimo absorbente (gline,
elektrofilterski pepel, aktivno
oglje,
ionsko-izmenjevalne
smole), cemente in asfalte z
dodatki (npr. raznih polimerov),
ter
druga
sredstva
za
imobilizacijo
(fosfati,
apno,
Fe/Mn oksidi).
Čas remediacije: hiter
Cena: nizka
Uporabnost: imobilizacija
kovin, radionuklidov.
težkih
Slabost: onesnažila ostanejo v tleh
36
PREPIHOVANJE TAL (EKSTRAKCIJA
HLAPOV)
Metoda temelji na hlapnosti
onesnažil. Pri prepihovanju tal
uporabimo
vakuumsko
ekstrakcijo
hlapov
ali
injektiranje vročega zraka ali
pare v tla. Hlapna onesnažila
iz tal odvajamo po vertikalnih
jaških ter jih na površini
vežemo na absorbente (npr.
aktivno oglje) ali (katalitsko)
sežgemo.
Čas remediacije: hiter
Cena: srednja
Uporabnost: in situ remediacija tal
onesnaženih s hlapnimi onesnažili
npr. trikloroetilenom, kloroetilenom,
perkloretilenom,
toluenom,
benzenom, naftimi derivati.
Prednost: uporaba na velikih
površinah.
Slabosti, omejitve: metoda ni
uporabna za glinena tla.
34
BIOREMEDIACIJA
Uporaba
mikroorganizmov
za
razgradnjo
ali
konverzijo
onesnažil v neškodljive oblike.
Aktivnost
mikrobov
lahko
pospešimo z optimizacijo T,
dovajanjem hranil ali akceptorjev
elektronov (npr. kisika).
Čas remediacije: počasen proces
Cena: nizka
Uporabnost: odstranjevanje
razgradljivih ne-halogeniranih
ogljikovodikov (naftni derivati, nižji
aromati). Konverzija strupenega Cr(VI)
v nestrupen Cr(III) in As(III) v As(V).
Slabost: čas, zaneslivost.
37
7. doc. dr. Andrej Udovč,
e- mail: [email protected]
Ekonomski vidiki upravljanja z obnovljivimi
naravnimi viri
Kandidati:
1. Čarga Dolores
2. Danev Gregor
3. Papler Urša
Pomen ekonomske prahe za
proizvodnjo bio diezla
•
•
•
•
Konkurenca hrana/energija
Obseg površin v ekonomski prahi
Potrebne površine za bio diezl
Ali so EU cilji dosegljivi?
Zgodovinski razvoj uporabe
obnovljivih naravnih virov za
proizvodnjo energije
•
•
•
•
Obnovljivi viri za delo
Obnovljivi viri za ogrevanje
Obnovljivi viri za pogon
Razmerja med energijsko in drugo rabo
Kmetijsko okoljski programi –
orodje za ohranjanje narave?
•
•
•
•
Namen kmetijsko-okoljskih programov
Obseg ukrepov
Ocena učinkov
Primernost orodja za ohranjanje narave
8. prof.dr. Dušan Plut, e-mail:
[email protected]
Nosilnost planeta in okoljska etika
Kandidati:
1. Čibej Maša
2. Jamšek Suzana
3. Pustavrh Nives
4. Tomšič Maja
NOSILNOST PLANETA IN OKOLJSKA ETIKA
1.
RAST SVETOVNEGA PREBIVALSTVA + PORABE PROSTORA,
NARAVNIH VIROV NA PREBIVALCA = POSTOPOMA PRESEGANJE
ZGORNJIH KRITIČNIH MEJA TI. NOSILNOSTI PLANETA
2.
RAZLIČNA RAVEN BLAGOSTANJA IN PRITISKOV NA OKOLJE PO
DRŽAVAH
3.
OB NADALJEVANJU SEDANJIH NAČINOV DVIGA POVEČEVANJA
MATERIALNEGA BLAGOSTNJA = SLABŠANJE EKSISTENČNIH
POGOJEV ZA PRIHODNJE GENERACIJE IN BIOSFERO
Ocene nosilnosti, zmogljivosti planeta za svetovno
prebivalstvo
Različne ocene o nosilni zmogljivosti planeta:
1 – 100 milijard = RAZLIČNE OCENE O TEM “KAJ JE DOVOLJ”!
Rifkin: 1 milijarda prebivalcev (predindustrijska=sončna doba)
Worldwatch inštitut: okoli 8 milijard=sonaravni napredek v okviru nosilnosti
planeta
1. Zmogljivost planeta za pridelavo hrane – ključno vprašanje= na kateri stopnji
porabe hrane!
ZDA=800 kg žita na osebo letno = 2 milijardi ton žita za 2,5 milijarde ljudi
Italija = 400 kg žita na osebo letno = 2 milijardi ton žita za 5 milijard ljudi
Indija = 200 kg žita na osebo =
2 milijardi ton žita za 10 milijard ljudi
2. Zmogljivost ozračja za emisije CO2 = 1,7 ton na leto na prebivalca
ZDA = 20 ton, EU = 10 ton; SLO = 7,5 ton; Kitajska = 2,4 ton; Afrika = 0,9 tone
3. Zmogljivost oskrbe prebivalstva in ekosistemov z vodo = regionalne omejitve
(2000 m3/preb. na leto)
4. Ekološki odtis, stopinja = sintezni kazalec pritiskov na okolje = 1,8 gha/preb.
OKOLJSKA ETIKA – ETIČNI GLOBALNI KOMPAS
RAVNI BLAGOSTANJA
•
•
Upoštevanje nosilnosti okolja = utopija ali pogoj
preživetja in napredka človeške vrste?
Okoljska etika: civilizacijski napredek zgolj v
okviru omejitev, zmogljivosti okolja, prostora in
naravnih virov
Ključna vrednostna polja okoljske etike z vidika
nosilnosti okolja:
1.
2.
3.
Znotrajgeneracijska odgovornost (socialna
pravičnost)
Medgeneracijska enakost
Odgovornost ohranjanja vseh vrst
9. prof. dr. Sašo Medved,
e- mail: [email protected]
Okoljski vidiki proizvodnje tekočih pogonskih
goriv iz biomase
Kandidati.
1. Drašler Darko
2. Eršte Sabina
3. Kramberger Matej
4. Tahir Aljoša Jasim
Okoljski vidiki proizvodnje tekočih pogonskih goriv iz
biomase
dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
London …okoli leta 1900 …
London …okoli leta 1900 …
izkoristek goriva
4%
trdni odpadki
400 g/km
tekoči odpadki
200 g/km
emisije plinov
CO2
170 g/km
… okoli 1908 …..
Ford T naj bi uporabljal etanol. Henry Ford je želel motorizirati Ameriko in
hkrati vključiti farmarje v proizvodnjo goriva na njihovih kmetijah …..
toda fosilna goriva so bila enostavno cenejša ….
promet
Vir: ARSO
Proizvodnja tekočih biogoriv ima veliko politično podporo
Evropski parlament in Svet EU sta leta 2003 sprejela Direktivo o
spodbujanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v prometu
(2003/30/ES), ki uvaja ukrepe za take spodbude, da se
nadomesti uporaba dizelskega goriva in bencina v prometu.
Za države članice EU so določene tudi referenčne vrednosti za
državne ciljne vrednosti deležev biogoriva v prometu, in sicer: 2
% do konca 2005 in 5,75 % do konca 2010.
rastlinsko olje
biodizel
bioetanol
(prva generacija)
predelava
odpadnih olj
olja iz semen
alkoholno
vrenje
E85
bioetanol
(druga generacija)
hidroliza
celuloze
Mnenja so deljena …
… izkoristek sončne energije pri fotosintezi je manj kot 1 %;
… biomaso lahko pretvorimo v energijo tudi veliko bolj učinkovito;
… z 2 milijonoma ton pšenice, ki jo letno predelajo v bioetanol v
… Nemčiji bi nahranili 5.5 milijona ljudi
….cene žit so se v zadnjih 7 mesecih povečale za 70%
Mnenja so deljena …
… izkoristek sončne energije pri fotosintezi je manj kot 1 %;
… biomaso lahko pretvorimo v energijo tudi veliko bolj učinkovito;
… z 2 milijonoma ton pšenice, ki jo letno predelajo v bioetanol v
… Nemčiji bi nahranili 5.5 milijona ljudi
….cene žit so se v zadnjih 7 mesecih povečale za 70%
Zato v seminarju odgovorite na naslednja vprašanja :
• kdo so najpomembnejši svetovni proizvajalci biogoriv ?
• ali je lokalna samooskrba glede na velikost kmetijskih površin
..mogoča ?
• kakšna je energijska učinkovitost proizvodnje različnih biogoriv ?
• kakšne okoljske pritiske povzroča ?
• kolikšna je cena prihranjene tone emisij CO2 (v primerjavi z
..drugimi OVE)
10. Prof. Mitja Brilly, e-mail:
[email protected]
Asist. dr. Mojca Šraj, e-mail:[email protected]
Vpliv sprememb rabe zemljišč na režim voda
Kandidati:
1. Biro Andrej
2. Koprivšek Maja
3. Likar Koselj Natalija
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO
KATEDRA ZA SPLOŠNO HIDROTEHNIKO
VPLIV SPREMEMB RABE ZEMLJIŠČ
NA REŽIM VODA
prof.dr. Mitja Brilly, asist.dr. Mojca Šraj
Vpliv gozda na odtoke
• Gozd naj bi v splošnem ugodno vplival na
vodni režim (zadrževanje vode, zmanjševanje
max Q...)
• Mnogi znanstveniki pa so v zadnjih 50 letih
dokazali, da vpliv ni vedno pozitiven
• Primer: Law je dokazal, da nasadi jelk v Veliki
Britaniji porabijo 300 mm več vode na leto kot
prej trava. Izračunal je, da bi pogozditev
povodja zmanjšala zaloge vode v rezervoarjih
za 42 %.
Gozdni hidrološki krog
Bilančna enačba:
P
ET
P = Tf + Sf + Ei
Ei
Et
Tf
Es
Sf
Večji delež prestreženih
padavin izhlapi nazaj v
ozračje.
Eksperimentalno
povodje Dragonje
• Opazno zmanjšanje minimalnih,
srednjih in maksimalnih
pretokov v zadnjih desetletjih.
• Npr. povprečni letni pretoki za
obdobje 1961-1995 so se
zmanjšali za 35 %.
• Intenzivno zaraščanje povodja v
70-ih letih zaradi opuščanja
kmetovanja (iz 20% na 60%).
100%
90%
6
6
9
8
6
7
14
80%
26
26
70%
de le ž ra be ta l [%]
• Trend spreminjanja ostalih
meteoroloških komponent pa je
izrazito manjši.
16
n e ro d o vit n o
60%
50%
t ra jn i n a s a d i
29
n jive in vrt o vi
30
t ra viš č a
40%
g o z d in p o vrš in e v z a ra š č a n ju
58
30%
20%
29
31
10%
0%
1948
1974
1988
Rezultati in zaključki
• Gozdovi na povodju Dragonje prestrežejo v povprečju
60 % padavin, od tega jih le polovica odteče do tal
• Ostanek tj. 25-28 % jih izhlapi nazaj v ozračje že med
dežjem ali takoj po njem (druge študije 15-25 %).
P O V P R E Č N E IN T E N ZIT E T E P A D A V IN
IZH L A P E L E P R E S T R E ŽE N E P A D A V IN E ZA S E V E R N O IN
P O P O S A M E ZN IH L E T N IH Č A S IH
J U ŽN O P L O S K E V P O P O S A M E ZN IH L E T N IH Č A S IH
45
4.50
40.88
3.97
4.00
40
3.41
35
3.00
30
2.50
25
32.74
27.47
25.64
Ei [%]
inte nzite ta pa da vin [m m /h]
36.44
3.50
2.21
2.00
1.50
NP
21.75
18.84
20
15
1.18
1.00
10
0.50
5
0.00
3.82
0
JE S E N
ZIM A
P O M LA D
P O L E TJE
JE S E N
ZIM A
P O M LA D
P O L E TJE
SP
Pretoki in padavine
SAVA - Radeče
SAVA - Litija
SAVA - Šentjakob
SAVA - Čatež
LJUBLJANICA _ Moste
KRKA - Podbočje
SAVINJA - Veliko Širje
Precipitation
1,25
1,2
1,15
1,1
1,05
1
0,95
0,9
0,85
0,8
1920
1930
1940
1950
1960
1970
1980
1990
2000
2010
Poraščenost z gozdom v
Sloveniji
70
percentage of total area
60
50
40
30
20
10
0
1860
1880
1900
1920
1940
Year
1960
1980
2000
2020
11. Izr. prof. Drago Kos, e-mail:
[email protected]
Ne/verodostojnost medijskega poročanja o
podnebnih spremembah
Kandidati:
1. Fleischman Matjaž
2. Grkman Monika
3. Somrak Vanja
Ne/verodostojnost medijskega poročanja o
okoljskih temah
Mentor: izr. prof. Drago Kos
Namen seminarja:
• analiza medijskega poročanja in komentiranja o podnebnih
spremembah in drugih aktualnih okoljskih problemih;
• preverjanje kredibilnosti medijskih diskurzov.
Izhodišča:
• Širjenje verodostojnih informacij o stanju okolja precejšen
komunikacijski problem;
• Medijsko posredovanje okoljskih informacij pogosto podleže
katastrofičnemu senzacionalizmu.
• Pogosti zapisi o prihajajočih katastrofah imajo presenetljvo
relativno majhen realen učinek.
• Pogostost slabo oz. enostransko utemeljenih alarmantih
zapisov lahko na splošni javnomnenjski ravni povzroči celo
zasičenje in naveličanost;
Metoda:
• Analiza nabora medijskih besedil o okoljskih problemih v
določenem časovnem obdobju
• Kriteriji ne/kredibilnosti medijskih zapisov:
ne/skladnost s strokovnimi presojami, jasnost, razumljivost
sporočil, interaktivnost komuniciranja, gotovost – negotovost
razvojnih napovedi, preverljivost uporabljenih virov, slogovne
značilnosti besedil (optimitično motivacijski ali pesimistično
fatalistični ton zapisov), izpostavljnje splošne, konkretne
odgovornosti itd.
•
•
•
•
Literatura:
Titscher, Stefan; Meyer, Michael et al. (2000). Methods of text and discourse
analysis. London, SAGE.
Slovic P. (1987) Perception of Risk. Science 236: 280 -285
Splichal, Slavko (1990). Analiza besedil. Ljubljana, Jugoslovansko sociološko
združenje, Sekcija za metodologijo in statistiko.
Karmen Erjavec in Melita Poler Kovačič (2007) Kritična diskurzivna analiza
novinarskih prispevkov, v: Družboslovne razprave. Let. 23, št. 56. Ljubljana:
Za podrobnejši dogovor o načinu dela so
potencialni izvajalci seminarja vabljeni na
razgovor!
[email protected]
12. doc. dr. Andreja Žgajnar Gotvajn; e-mail:
[email protected]
Kvantitativno vrednotenje vpliva slovenskega
avtocestnega sistema na kmetijski prostor
Kandidati:
1. Jeraj Pezdir Mojca
2. Koglot Jasna
3. Valcl Fifer Tanja
4. Ramšak Andreja
5. Lapuh Irena
Univerzitetni podiplomski študij VARSTVA
OKOLJA 2007/08 - Seminar
Kvantitativno vrednotenje vpliva
slovenskega avtocestnega sistema na
kmetijski prostor
doc. dr. Andreja Žgajnar Gotvajn
UL, FKKT
[email protected]
01 2419 518
Namen seminarja ?
Spoznavanje in kvantitativno ovrednotenje:
• zakonodajo na področju avtocest:SI/EU
•
•
•
•
•
•
•
•
vpliv/količina plinskih emisiji
vpliv na kmetijski prostor
vpliv na površinske vode in podtalnico
vire/vrste avtocestnih odpadnih vod: ceste, tuneli, cestninske postaje…
migracijski potencial polutantov
vrste/količine polutantov v avtocestnih odpadnih vodah,
možne načine čiščenja
smernice in projekcije za prihodnost
Pomembni problemi ?
zrak:
• 77% CO,
• 50% NOX
• 40% organskih snovi
cestne površine:
• olja, maščobe
• obraba gum: PAH, aditivi, ostanki vulkanizacije
• težke kovine
• ???
vode:
• površinske vode
• podtalnica
tla:
• zemlja
• kmetijske površine
13. Prof. Matjaž Mikoš, e-mail:
[email protected]
Prof. Mitja Brilly, e-mail: [email protected]
Erozivnost padavin in erozija tal na zemljiščih
z različno rabo
Kandidati:
1. Mohar Petra
University of Ljubljana
Faculty of Civil and Geodetic Engineering
Chair of Hydrology and Hydraulic Engineering
http://ksh.fgg.uni-lj.si/
Erozivnost padavin in erozija tal
na zemljiščih z različno rabo
Osnovni pojmi
Erozivnost padavin:
Dejavnik padavin in odtoka - R faktor po metodi RUSLE
(Revised Universal Soil Loss Equation).
Produkt kinetične energije naliva in maksimalne 30-minutne intenzitete.
Erozija tal:
sproščanje, premeščanje in odlaganje talnih delcev kot posledica erozijske
moči dežnih kapelj in vodnega toka.
112
University of Ljubljana
Faculty of Civil and Geodetic Engineering
Chair of Hydrology and Hydraulic Engineering
http://ksh.fgg.uni-lj.si/
Erozivnost padavin in erozija tal
na zemljiščih z različno rabo
Meritve padavin
Disdrometer Kozjane
Katedra za splošno hidrotehniko (KSH):
dežemer s prekucnikom – tipping bucket
laserski merilec padavin – disdrometer
Agencija RS za Okolje (ARSO):
ombrograf
Dežemer Sevnica
Ombrometer in ombrograf Solčava
113
University of Ljubljana
Faculty of Civil and Geodetic Engineering
Chair of Hydrology and Hydraulic Engineering
http://ksh.fgg.uni-lj.si/
Erozivnost padavin in erozija tal
na zemljiščih z različno rabo
Meritve sproščanja tal
Meritve medžlebične erozije na eksperimentalnih ploskvah v Marezigah
(povodje reke Dragonje):
- gola površina v oljčniku
- travnik
- gozd
114
University of Ljubljana
Faculty of Civil and Geodetic Engineering
Chair of Hydrology and Hydraulic Engineering
http://ksh.fgg.uni-lj.si/
Erozivnost padavin in erozija tal
na zemljiščih z različno rabo
Seminarska naloga
1. Določiti erozivnost padavin za daljše obdobje meritev (30 let) na podlagi
meritev padavin KSH in ARSO na različnih območjih Slovenije.
2. Ugotoviti morebitne trende erozivnosti padavin.
3. Pridobiti podatke o rabi zemljišč za obravnavano območje na začetku in
koncu obravnavanega časovnega obdobja.
4. Oceniti vpliv spremenjene rabe zemljišč na površinsko spiranje tal na
podlagi meritev KSH in dostopne literature.
115
Kandidati so dolžni pismene izdelke in
posebej ptt predstavitev poslati po
elektronski poti tajnici podiplomskega študija
g. Sergeji Mitič [email protected]
in koordinatorju seminarja prof. dr. Francu
Lobniku [email protected]
Kako pripraviti seminar in ppt
predstavitev
Univerza v Ljubljani
Univerzitetni podiplomski študij Varstvo
okolja 2007/08
Seminar »VARSTVO OKOLJA«
Okoljske spremembe, prostor in kmetijstvo
Priimek in ime kandidata:
Mentor:
So-memtor:
Ljubljana 2008
Povzetek v tujem jeziku
( največ 130 besed)
Povzetek v slovenskem jeziku
( največ 130 besed)
Predstavitev problema in vsebina
(zaželeni so grafi in tabele)
Zaključki
Viri (Najmanj 5 virov)
PPT predstavitev
Pričakujemo izvirnost pri javni
predstavitvi
Seminarje bo potrebno oddati v drugi
polovici maja, zagovori pa so
predvideni v začetku junija.