Transcript TALIS Mednarodna raziskava poučevanja in učenja – mag. Mitja Sardoč

Mednarodna raziskava poučevanja in učenja –
TALIS
mag. Mitja Sardoč
Nacionalni center raziskave TALIS
PEDAGOŠKI INŠTITUT, Ljubljana
Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v
okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Enakost možnosti in spodbujanje
socialne vključenosti; prednostne usmeritve: Povečati dostopnost in enake možnosti v sistemu vzgoje in izobraževanja.
Kaj je TALIS?

Mednarodna raziskava poučevanja in učenja – TALIS
[Teaching and Learning International Survey] poteka pod
okriljem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj
OECD in je nastala kot skupen projekt držav članic OECD
ter drugih sodelujočih držav, med njimi tudi Slovenije.

TALIS je prva mednarodna raziskava, katere cilj je zbrati
in preučiti podatke, ki so povezani s poučevanjem,
prepričanji in stališči učiteljev o poučevanju, njihovim
strokovnim izpopolnjevanjem ter s pedagoškimi in
vodstvenimi vprašanji, ki so povezani z delom ravnatelja.
Kateri so cilji in temeljna načela
raziskave TALIS?
Temeljni cilj raziskave TALIS je zagotoviti relevantne in verodostojne podatke na področju dela učiteljev ter hkrati opraviti čim
čim učinkovitejšo analizo različnih vidikov poučevanja in učenja.
Vodilna načela, ki so vplivala na razvoj strategije raziskave
TALIS so naslednja:
 relevantnost politik;
 dodana vrednost (mednarodna primerljivost podatkov);
 usmerjenost k indikatorjem;
 veljavnost, zanesljivost, primerljivost in natančnost;
 interpretativnost;
 učinkovitost in gospodarnost izvedbe raziskave.
Države, ki so sodelovale v
raziskavi TALIS
države članice OECD
partnerske države
Avstralija
Italija
Poljska
Bolgarija
Avstrija
Koreja
Portugalska
Brazilija
Belgija
(flamski del)
Madžarska
Slovaška
Estonija
Danska
Mehika
Irska
Nizozemska
Islandija
Norveška
Španija
Litva
Turčija
Malezija
Malta
Slovenija
Izvedba raziskave TALIS

Izvedba raziskave TALIS je [v državah na severni polobli]
potekala v prvi polovici leta 2008.

Na slovenskih osnovnih šolah je izvedba raziskave TALIS
potekala med 10. marcem in 18. aprilom 2008.

Mednarodna ciljna populacija raziskave TALIS:
učitelji višjih razredov programa osnovne šole in ravnatelji šol;

Ciljna populacija raziskave TALIS v Sloveniji:
učitelji tretjega triletja programa 9-letne OŠ ter ravnatelji šol;

Velikost vzorca:
200 šol, 20 učiteljev v vsaki šoli [v Sloveniji vsi učitelji ciljne
populacije na vzorčenih šolah] + ravnatelji sodelujočih šol
V Sloveniji je v raziskavi TALIS sodelovalo 3069 učiteljev in 184
ravnateljev iz 188-ih osnovnih šol.
Struktura raziskave TALIS





Profil populacije učiteljev in šol, ki so
sodelovale v raziskavi TALIS
Strokovno izpopolnjevanje učiteljev
Prakse poučevanja ter prepričanja in
stališča učiteljev
Evalvacija šol ter povratne informacije in
ocena učiteljev
Vodenje za učenje: vodenje šol in stili
upravljanja
Profil populacije učiteljev in šol, ki so
sodelovale v raziskavi TALIS
Vidiki preučevanja profila populacije učiteljev in šol v
raziskavi TALIS:


Profil učiteljev in ravnateljev v sodelujočih državah

profil učiteljev, ki so sodelovali v raziskavi TALIS

profil ravnateljev, ki so sodelovali v raziskavi TALIS
Profil šol v sodelujočih državah

delovno in učno okolje (velikost šol in velikost razredov)

šolski viri (materialni in človeški viri)

šolska klima (vidik učiteljev, vidik učencev)
Profil učiteljev in ravnateljev v sodelujočih državah
(glede na spol)
V Sloveniji: 57,4 % ravnateljic
TALIS povprečje: 44,6 %
V Sloveniji: 80,4 % učiteljic
TALIS povprečje: 69,3 %
učiteljice
ravnateljice
90
80
70
60
50
40
30
20
10
Države so razvrščene v padajočem vrstnem redu glede na delež učiteljic.
Turčija
Mehika
Španija
Danska
Avstralija
Norveška
Malta
Koreja
Malezija
Avstrija
Irska
Belgija
Islandija
TALIS povprečje
Portugalska
Brazilija
Poljska
Madžarska
Italija
Slovenija
Slovaška
Bolgarija
Estonija
Litva
0
Zaposlitveni status učiteljev v sodelujočih državah
(nedoločen/določen čas)
zaposleni za določen delovni čas (eno leto ali manj)
zaposleni za določen delovni čas, vendar za več kot eno leto
zaposleni za nedoločen čas
100%
80%
60%
40%
20%
Države so razvrščene v padajočem vrstnem redu glede na delež učiteljev, ki so zaposleni za nedoločen čas.
Portugalska
Irska
Brazilija
Islandija
Španija
Poljska
Italija
Belgija
Slovaška
Slovenija
Estonija
TALIS povprečja
Bolgarija
Madžarska
Mehika
Avstralija
Turčija
Avstrija
Norveška
Litva
Koreja
Malta
Danska
Malezija
0%
Profil šol v sodelujočih državah
Povprečna velikost šol (število vpisanih učencev na šole)
M alezija
Portugalska
Turčija
Avstralija
Koreja
Italija
Brazilija
Španija
M alta
Belgija
TALIS povprečje
Irska
M ehika
M adžarska
Litva
Slovenija
Estonija
Slovaška
Danska
Bolgarija
Avstrija
Islandija
Norveška
Poljska
Povprečna velikost šol
v sodelujočih državah:
487 učencev
Povprečna velikost
sodelujočih šol v
Sloveniji:377učencev
0
200
400
600
800
1000
Države so razvrščene padajoče glede na povprečno število učencev, ki obiskujejo šole v sodelujočih državah.
1200
Velikost razreda in delovno okolje učiteljev
Šolski viri
(pomanjkanje človeških in materialnih virov na šolah)
pomanjkanje ustrezno usposobljenih učiteljev
pomanjkanje podpornega učnega osebja
pomanjkanje ali neustreznost učnih gradiv
pomanjkanje ali neustreznost računalnikov za pouk
90
Ocena ravnateljev o
pomanjkanju človeških in
materialnih virov na šolah
80
70
60
50
40
30
20
Države so razvrščene v padajočem vrstnem redu glede na delež učiteljev, katerih ravnatelji so poročali, da pomanjkanje
ustrezno usposobljenih učiteljev pomembno ovira izvajanje učnega procesa.
Poljska
Portugalska
Koreja
Madžarska
Slovenija
Bolgarija
Malta
Danska
Norveška
Slovaška
Brazilija
Belgija
Španija
TALIS povprečje
Irska
Islandija
Avstralija
Malezija
Avstrija
Italija
Litva
Estonija
Turčija
0
Mehika
10
Pomanjkanje šolskih virov na šolah
(povprečni seštevek)
70
Slovenski ravnatelji ocenjujejo, da je
stopnja pomanjkanja človeških in
materialnih virov na šolah nizka.
60
50
40
30
20
Države so razvrščene v padajočem vrstnem redu glede na povprečni delež učiteljev katerih ravnatelji so poročali
o pomanjkanju ali neustreznosti šolskih virov.
Danska
Slovenija
Belgija
Islandija
Avstralija
Poljska
Malezija
Koreja
Malta
Bolgarija
Avstrija
Madžarska
Slovaška
Estonija
Norveška
TALIS povprečje
Španija
Italija
Brazilija
Litva
Portugalska
Irska
Turčija
0
Mehika
10
Šolska klima – vedenje učiteljev
(vedenje učiteljev, ki na šolah ovira učni proces)
pomanjkliva pedagoška priprava
zamujanje v šolo
odsotnost
80
70
60
50
40
30
20
Države so razvrščene padajoče, glede na povprečen delež učiteljev, katerih ravnatelji so poročali, da s
pomanjkljivo pedagoško pripravo ovirajo učni proces na šoli.
Poljska
Bolgarija
Slovaška
Estonija
Belgija
Norveška
Danska
Islandija
Slovenija
Avstrija
Malta
Portugalska
Madžarska
TALIS povprečje
Malezija
Irska
Koreja
Brazilija
Avstralija
Litva
Turčija
Italija
Mehika
0
Španija
10
Šolska klima – vedenje učiteljev
(indeks oviranja učnega procesa s strani učiteljev)
80
Po ocenah slovenskih ravnateljev so
oblike vedenja učiteljev, ki ovirajo
učni proces na šolah nižje od TALIS
povprečja.
70
60
50
40
30
20
10
Bolgarija
Estonija
Slovaška
Belgija
Danska
Islandija
Portugalska
Avstrija
Poljska
Madžarska
Norveška
Malta
Slovenija
Malezija
Povprečje TALIS
Avstralija
Litva
Koreja
Irska
Brazilija
Italija
Turčija
Španija
Mehika
0
Šolska klima – vedenje učencev
(vedenje učencev, ki na šolah ovira učni proces)
izostajanje od pouka
zamujanje v šolo
nemir v razredu
zastraševanje ali zmerjanje drugih učencev
100
90
80
70
60
50
40
30
20
Države so razvrščene v padajočem vrstnem redu glede na odstotek učiteljev, katerih ravnatelji so poročali,
da izostajanje učencev od pouka ovira učni proces na njihovi šoli.
Islandija
Belgija
Slovenija
Norveška
Avstrija
Danska
Bolgarija
Italija
Koreja
Slovaška
Malezija
Madžarska
Malta
TALIS povprečje
Avstralija
Brazilija
Portugalska
Španija
Poljska
Turčija
Estonija
Irska
Litva
0
Mehika
10
Šolska klima – vedenje učencev
(oblike vedenja učencev, ki na šolah ovirajo učni proces)
TALIS povp.
Slovenija
nemir v razredu
zastraševanje ali zmerjanje drugih učencev
preklinjanje
vandalizem
zamujanje v šolo
neopravičeno izostajanje od pouka
goljufanje
zastraševanje ali zmerjanje učiteljev ali osebja
višje
višje od
od TALIS
TALIS povprečja
povprečja
tatvine
nižje
nižje od
od TALIS
TALIS povprečja
povprečja
telesne poškodbe drugih učencev
uporaba ali posedovanje prepovedanih drog in/ali alkohola
0
10
20
30
40
50
60
70
Deleži učiteljev, ki prihajajo iz šol, kjer naslednje oblike vedenja učencev, po mnenju ravnateljev, (nekoliko oziroma zelo)
motijo izvajanje učnega procesa na šolah.
80
Šolska klima – vedenje učencev
(indeks oviranja učnega procesa s strani učencev)
70
Po ocenah slovenskih ravnateljev so
oblike vedenja učencev, ki ovirajo
učni proces na šolah nižje od TALIS
povprečja.
60
50
40
30
20
Islandija
Belgija
Bolgarija
Malezija
Avstralija
Norveška
Danska
Avstrija
Italija
Slovenija
Slovaška
Malta
Irska
TALIS povp.
Portugalska
Koreja
Estonija
Poljska
Španija
Madžarska
Turčija
Litva
Mehika
0
Brazilija
10
Strokovno izpopolnjevanje učiteljev
Raziskovalna vprašanja






katere so najpogostejše oblike strokovnega izpopolnjevanja v
katerega so bili vključeni učitelji v sodelujočih državah in v
Sloveniji ter kakšen je vpliv le-teh?
kolikšen je delež učiteljev, ki so se udeležili strokovnega
izpopolnjevanja in v kakšnem obsegu so se ga udeleževali?
kako dobro so bile zadovoljene potrebe učiteljev po strokovnem
izpopolnjevanju?
kakšno podporo imajo učitelji za udeležbo v strokovnem
izpopolnjevanju?
katere so najpogostejše ovire, ki onemogočajo uresničevanje
potreb učiteljev na področju strokovnega izpopolnjevanja?
katere so neizpolnjene potrebe učiteljev na področju strokovnega
izpopolnjevanja?
Države so razvrščene v padajočem vrstnem redu glede na delež učiteljev, ki so se udeležili katere od oblik
strokovnega izpopolnjevanja.
Turčija
S lova š ka
D a ns ka
Is la ndija
B ra z ilija
Ita lija
P ortug a ls ka
N orveš ka
Ma dž a rs ka
B olg a rija
TAL IS povprečje
Irs ka
B elg ija
P oljs ka
Mehika
Ma lez ija
K oreja
E s tonija
Ma lta
L itva
Avs trija
Avs tra lija
S lovenija
Š pa nija
Udeležba učiteljev v programih
strokovnega izpopolnjevanja
100
90
80
70
60
50
40
30
20
10
0
Odstotek učiteljev, ki so se želeli strokovno
izpopolnjevati v večjem obsegu od opravljenega
100
90
80
70
60
50
40
30
20
10
B elg ija
S lovenija
Is la ndija
Ma dž a rs ka
S lova š ka
Ma lta
P oljs ka
Avs trija
L itva
D a ns ka
Turčija
E s tonija
Irs ka
TAL IS povprečje
Avs tra lija
Ita lija
K oreja
Š pa nija
B olg a rija
N orveš ka
P ortug a ls ka
Ma lez ija
B ra z ilija
Mehika
0
Države so razvrščene v padajočem vrstnem redu glede na delež učiteljev, ki so se strokovnega izpopolnjevanja
želeli udeležiti v večjem obsegu, kakor so se v preteklih 18-ih mesecih.
Primerjava deleža učiteljev v programih strokovnega
izpopolnjevanja in povprečnim številom dni udeležbe
TALIS povprečje
povprečno število dni strokovnega izobraževanja
40
Mehika
35
Koreja
Italija
Bolgarija
30
Poljska
Španija
25
Brazilija Portugalska
20
Turčija
15
Madžarska
Islandija
Danska
10
Norveška
Slovaška
5
TALIS povprečje
Estonija
Litva
Malezija
Avstrija
Avstralija
Belgija
Malta
Slovenija
Irska
0
70
75
80
85
90
odstotek učiteljev, ki so se strokovno spopolnjevali
95
100
Potrebe učiteljev po dodatnem strokovnem
izpopolnjevanju glede na področje izpopolnjevanja
TALIS povprečje
Slovenija
poučevanje učencev s posebnimi potrebami
disciplinske in vedenjske težave
računalniške veščine
vodenje razreda
metode ocenjevanja
svetovanje učencem
razumevanje učnih pristopov
razumevanje predmetnega področja
vsebina instandardi uspešnosti
višje od TALIS povprečja
poučevanje v večkulturnih okoljih
nižje od TALIS povprečja
vodenje in upravljanje šole
0
5
10
15
20
25
30
35
40
Kategorije strokovnega izpopolnjevanja so razvrščene v padajočem vrstnem redu glede na odstotek slovenskih
učiteljev z visokimi potrebami po posameznih področjih strokovnega izpopolnjevanja.
45
Prakse poučevanja ter prepričanja
in stališča učiteljev
Pregled podatkov, ki se nanašajo na posamezne
vidike poučevanja in učenja, in sicer:

prepričanja in stališča učiteljev [ter ravnateljev] o
poučevanju in učenju;

prakse poučevanja učiteljev;

medsebojno sodelovanje učiteljev;

čas, ki ga učitelji porabijo v razredu za posamezne
delovne naloge;
zadovoljstvo učiteljev z delom, ki ga opravljajo ter
občutek lastne učinkovitosti.

Prepričanja učiteljev o poučevanju in učenju
(konstruktivistični vs. neposredni pogled na
poučevanje in učenje)
Učenci se največ naučijo, če sami najdejo rešitve
problemov
konstruktivistični pogled
na poučevanje in učenje
Razmišljanje in sklepanje sta pomembnejša od določenih
vsebin kurikula
modri stolpec: SLO
sivi stolpec: TALIS povp.
Učencem bi morali dovoliti, da sami premislijo o rešitvah
uporabnih nalog, preden jim učitelj pokaže, kako jih rešiti
Moja vloga učitelja je učencem olajšati raziskovanje
Za učinkovito učenje mora biti na splošno mir v učilnici
neposredni pogled na
poučevanje in učenje
Koliko se bodo učenci naučili, je odvisno od njihovega
predznanja – zato je učenje dejstev tako nujno
rdeči stolpec: SLO
sivi stolpec: TALIS povp.
Poučevanje bi moralo temeljiti na problemih z jasnimi,
pravilnimi odgovori in na idejah, ki jih lahko večina
učencev hitro dojame
Po mojem mnenju učinkoviti/dobri učitelji pokažejo pravi
način za rešitev problema
1
2
3
4
Prakse poučevanja učiteljev

Strukturirane prakse poučevanja, ki so bile izmerjene s petimi
spremenljivkami, kot so »Jasno prestavim učne cilje« in vključujejo še
pregledovanje nalog, pregledovanje delovnih zvezkov, preverjanje
znanja med učno uro, povzetek prejšnje učne ure.

Na učence usmerjene prakse poučevanja so bile izmerjene s štirimi
spremenljivkami, ki vključujejo naslednje dejavnosti: učenci delajo v
manjših skupinah, delo po skupinah glede na sposobnosti,
samoocenjevanje, sodelovanje učencev pri načrtovanju razrednih
dejavnosti.

Zahtevnejše dejavnosti poučevanja so bile izmerjene s štirimi
spremenljivkami, ki se osredotočajo na naslednje: izdelava projektov,
izdelava izdelkov, pisanje esejev in zagovarjanje stališč.
Prepričanja učiteljev o poučevanju in učenju –
mednarodna primerjava
Prakse poučevanja učiteljev –
mednarodna primerjava
Prakse poučevanja glede na predmetno področje
Sodelovanje med učitelji
V raziskavi TALIS sta bila uporabljena dva indikatorja za
merjenje sodelovanja med učitelji, in sicer:

Izmenjava in koordinacija pri poučevanju¸ ki ga sestavljajo
spremenljivke kot so: izmenjava učnega materiala,
diskusije o posameznih učencih, prisotnost na konferencah,
zagotavljanje skupnih standardov

Strokovno sodelovanje, pa je sestavljeno iz naslednjih
spremenljivk: skupinsko poučevanje, opazovanje učitelja s
povratno informacijo, skupne aktivnosti med razredi,
sodelovanje v dejavnostih poklicnega učenja
0
-1,5
Vir: OECD, baza podatkov TALIS
Spain
Španija
Belgium
(Fl.)
Belgija
Slovenia
Slovenija
Australia
Avstralija
Iceland
Islandija
Malta
Malta
Brazil
Brazilija
Exchangeinand
coordinationpri
forpoučevanju
teaching
izmenjava
koordinacija
Austria
Avstrija
Ireland
Irska
Portugal
Portugalska
Malaysia
Malezija
Bulgaria
Bolgarija
Norway
Norveška
Denmark
Danska
Italy
Italija
Mexico
Mehika
Hungary
Madžarska
Estonia
Estonija
Korea
Koreja
Litva
Lithuania
Poland
Poljska
Turčija
Turkey
SlovakSlovaška
Republic
standardizirane relativne vrednosti
Sodelovanje med učitelji – mednarodna primerjava
Professional
strokovno sodelovanje
collaboration
25
1,5
1,0
20
0,5
15
0,0
10
-0,5
5
-1,0
Čas v okviru pouka, ki ga učitelji porabijo za
posamezne dejavnosti
SLOVENIJA (povprečje):
administrativne zadolžitve:
5 minut (7,3 % časa)
ohranjanje reda v razredu:
5 minut (10,1 %)
poučevanje:
35 minut (82,7 % časa)
TALIS (povprečje):
administrativne zadolžitve:
(8,2 % časa)
ohranjanje reda v razredu:
(12,9 %)
poučevanje:
(79 % časa)
Države so razvrščene v padajočem vrstnem redu, glede na odstotek časa dejansko porabljenega za poučevanje in učenje.
Zadovoljstvo z zaposlitvijo in
lastna učinkovitost učiteljev
TALIS povprečje
Slovenija
Vidiki lastne učinkovitosti
Navadno vem, kako
učencem pojasniti
snov
Z učenci svojega
razreda delam uspešno
Če se zelo potrudim, mi
uspe doseči napredek
tudi najtežavnejših in
najmanj motiviranih
Zadovoljstvo učiteljev
Občutek imam, da
izobrazbeno bistveno
vplivam na življenje
svojih učencev
Na splošno sem s
svojo službo
zadovoljen/zadovoljna
višje od TALIS povprečja
Učitelji smo v tej
lokalni skupnosti
spoštovani
nižje od TALIS povprečja
1
2
3
4
Zadovoljstvo z zaposlitvijo in lastna
učinkovitost učiteljev – mednarodna primerjava
Zadovoljstvo slovenskih
učiteljev z zaposlitvijo je
višje od TALIS povprečja
Viri o raziskavi TALIS

Mednarodno poročilo raziskave TALIS je dostopno na spletnih
straneh Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj
OECD: http://www.oecd.org/dataoecd/17/51/43023606.pdf

Nacionalno poročilo raziskave TALIS je dostopno na spletnih
straneh Pedagoškega inštituta: http://www.pei.si
Dodatne informacije o raziskavi TALIS:
mag. Mitja Sardoč
Nacionalni center raziskave TALIS
PEDAGOŠKI INŠTITUT
Gerbičeva 62
1000 Ljubljana
e-naslov: [email protected]