Transcript SREČNI LJUDJE POTEP PO PREKMURJU
Slide 1
POTEP PO
PREKMURJU
SLOVENIJA
Slide 2
Nedelja je danes. Turobna in cmerava…Vremenska napoved ni bila čisto nič
nedeljska in vremenarji so celo uganili. Dež, ponekje pa še sneg…
Prav! Saj ne more biti vedno sonce. O, kako je lepo, ko po nekaj cmeravih dneh
posije sonce. Potem je še enkrat bolj lepo. Mahnila sva jo do vrha našega hriba.
Dobra ura tja in toliko nazaj. Vmes se je vsul dež, pa še malo sodre za dekoracijo.
Sredi popoldneva se je znočilo in…
Prav. Nov kolaž…
Prižgem računalnik, kliknem na slike in odpro se mi mape. Mape slik iz resnično
vse Slovenije. Zdi se mi, da sem kot Bogec, ki lahko v vsakem trenutku pogleda
na kateri koli konec Slovenije. Berem in izbiram po abecedi…
Ambrož, Bled, Boč, Celje, Čreta, Dražgoše, Gora Oljka, Iška, Jamnik, Kozjansko,
Metlika…Prekmurje…Opa, to bo to. Kregajo me, zakaj ni nikoli nič iz nižine in iz
Prekmurja…Sami hribi…Prav, pa pojdimo tja.
Razmišljal sem, kako smo Slovenci srečni ljudje.
V tistih dobrih dveh urah vožnje smo iz Pirana v Lendavi, ali iz Brežic v
Ratečah…Vmes pa nam je Bogec natrosil toliko raznolikih lepot, da jih komaj
premore ves svet skupaj. Morje in hribi, kras in prekmurske ravnice, kopno in
sneg, žito in vinogradi…
SREČNI LJUDJE…?
Lahko bi bili, veste!
Slide 3
Sonček je bil na najini strani. Na Ptuju se ustaviva za nekaj lepih posnetkov.
Slide 4
Kako lepo je mesto Ptuj, ko ga poboža sonce…
Slide 5
Tole tisočletno pravljico vedno spravim med spomine v fotoaparatu…
Slide 6
Muzejska Dominkova hiša v Gorišnici…Praznik je bil v aprilu, pa vse zaprto.
Kakšen muzej je to, če se moraš naprej najaviti?
Slide 7
Nekajkrat sem jo že naslikal. Zase za dušo in za tiste, ki bi jo imeli radi doma za okras.
Slide 8
Je pa lepo, da ti srček močneje zatiktaka, ko pogledaš detajle…
Slide 9
Take čebelnjake najdeš samo še v pravljicah, ampak lepo ilustriranih…
Slide 10
Je lepa, ne, hiška v Gorišnici …? Ja, je BILA lepa, pa so jo podrli divjaki. Še tistih
nekaj cimprač, ki jih premore Slovenija ne moremo ohraniti in vzdrževati. Za bebasto
orožje imamo, pa za kakšen cirkuški stadion še tudi, ampak za ohraniti kak biser
za naše vnuke, zanamce in turiste, pa ni govora…
Slide 11
Ko sem tole slikal, so se zavese na oknih še premikale in živali so kraljevale na travi…
Slide 12
Potem se začno Gorice…Vinogradi in še bolj slikovita krajina. Miklavž pri Ormožu.
Slide 13
Za sekundo ustavim za cesto… Pot v pomladni raj…
Slide 14
MUZIKANT IZ PRLEKIJE
Kako zasanjano in doživeto,
si v Dolu, ti, nam zaigral sinoči,
o, muzikant, iz daljne Prlekije.
Zasanjal si nas v svoje sanje,
tako si godel svoje nežne melodije.
Položil glavo si na gosli svoje,
nasmeh prekril ti lica je in pa oči,
si z nogo dajal takt po trdem podu
in godel, godel,
igral si kar za dva – o, ne, za tri!
Je lok čarobno potoval po struni,
izvabljal iz nje je, veš, glasove zale,
o, da bi gosli tvoje nikdar ne zastale,
da iz njih na veke bi zvenele melodije…
Kako si godel in zasanjano užival,
sinoči, ti,
o, muzikant –
iz daljne Prlekije!
Slide 15
Na začetku vasi piše Kog… Na pol griča se ustaviva. Najdem tole za dušo.
Slide 16
Ustaviva se na domačiji Hlebec. “Lahko kaj ponudim”?, vpraša prijazen gospodar.
Pa smo se zmenili za kozarček polsladkega in eno dobro prekmursko slaščico…
Beseda je dala besedo in razkažejo nama hišo…Lepo, hišo za dušo, verjemite…
Slide 17
Potem jo peš mahneva na razgledni stolp na vrhu holma. Vinogradi, do kamor ti nese oko.
Slide 18
Naša Toscana… Griček pri griču in na vrhu vsakega namesto cipres slikoviti topoli.
Slide 19
Tam daleč, na sosednjem holmu kraljuje slikoviti Jeruzalem. Kako je tudi tam lepo…
Slide 20
Kako so slikovita znamenja po tem delu Slovenije. Na vrhu ubogi sin in spodaj
žalostna mati. Vsak v svoji lični hiški…
Slide 21
Nadaljujeva vožnjo skozi slikovito Razkrižje, v katerem se še vedno ne moremo zmenit,
kaj nam bodo sosedi Hrvati vzeli in kaj dali nazaj. Kmalu se znajdeva v Lendavi.
Slide 22
Pod slikovitim gradom se zapeljeva na vrh k Sveti Trojici…
Slide 23
In od tu naprej ti oko več ne zazna hriba…Ravnina do Blatnega jezera…
Slide 24
Tile pokojni Janoši in Pišteki še vedno gledajo na svoje Lendavske gorice in gorce…
Slide 25
Tale gorca je od včeraj… lepa, moderna. Mojstri z Balatona so jo pokrili s trstiko…
Slide 26
Tam na vzhodni strani cerkve pri sv. Trojici se je v dolini videlo nekaj s slamo pokritega.
Slide 27
No, to je pa zgodba. Midva sva iskala celo vasico zidanic v Novem Tomažu/Ujtamas… V
priročniku Slovenija - Turistični vodnik, je na 492 strani slikana pravljična vasica samih
“palčkovih hišk”. Pred leti sem jih slikal in slika je šla nekam v Anglijo. Pa sva hotela videti,
kakšne so zdaj. Po desetletju. Gledava s Sv. Trojice in tam nekje na dnu vidim med
drevjem tri hiške krite s slamo. Te niso! Iščeva naprej. Se zapeljeva celo čez mejo na
Madžarsko, obrneva, sprašujeva domačine, ljudje samo skomigajo z rameni in odkimavajo
z glavami. Tega ni tukaj. Spustiva se čez preval proti dolini. V vinogradu dva mlada
okopavata. Pozdravim in povprašam za hiške. Nič! Prinesem knjigo in on samo skomiga z
rameni.” Tega ni tukaj. Stopita malo nižje dvesto metrov, tam so neke hiše pokrite s slamo!”
Pa se spustiva v dolino. Knjigo vzamem s seboj in korakava po cesti. Opa…cimprača,
pokrita s slamo…Iz kleti pride domačin in naju gleda… Zmajuje z glavo…Pristopim na
dvorišče in vprašam:” Dober dan, kje je tale pravljična vasica? Te spomeniško zavarovane
zidanice” On pa odkimava z glavo in se ne smeji- reži!
“ Spet dva s to neumno knjigo. Vrzita jo v kanto. Tega že dolgo ni več. Podrli so cimprače,
gorce in naredili nove vikende…” Jecljam…”poddddrlllli…kako, podrli?” Pa mi odgovori: “
Te tri so še ostale od mnogih…Ostalo je šlo…Pojdita sem, k meni, bomo poskusili malo
vina v kleti…!”
O, hudiča, kako je “pasal” ta beli, da sem tisti cmok, ki je nastal v grlu poplaknil tja
nekam…globoko…PODRLI!
Zdaj se pa ne “hecam”, ko to pišem. V TEJ DRŽAVI NIKOLI ŠE SLIŠALI NISMO, KAJ JE
TO TURIZEM! MI SMO IN BOMO ŠE DOLGO V PREDKAMENI DOBI…O, BUTALCI!!!
O, Fran Miličinski, zakaj te je Bogec prekmalu vzel k sebi. Koliko mehiških nadaljevank
Butalcev bi še lahko napisal. Bi se bralo…bi se…!
Slide 28
PODRLI…
Slide 29
In potem smo ga pokusili in poskušali iz vsakega soda posebej…Branil sem se z
vsemi štirimi, on pa je točil, kot bi cerkev prodal…Tarnal je, da so prišli krovci,
ki jih je plačala država, pa je po dveh letih v kotu streha spustila. Zdaj jih kliče nazaj,
pa ni od nikjer nikogar…
Slide 30
Sam Bog ve, koliko časa sva še potem kolovratila po tistih hribih in okoli zidanic, tistih
dveh, ki so k sreči ostali in tistih skrpucal, ki so tako čudne in vsem enake, da ne
sodijo sem pod vznožje teh lepih Lendavskih goric, da je tisto vino malo popustilo in
da sem se upal sesti za volan in namenila sva se naprej…
Slide 31
Naslednji postanek je bil v Polani pri slikovitem obnovljenem Copekovem mlinu…
Slide 32
Tako lepa potka je vodila ob potočku, da sva si vzela čas za malo “martinčkanja”
in sprehoda po toplem pomladnem soncu…
Slide 33
Kako lepe so te stare prekmurske hiše in domačije. Mogočne in zanimive. Delane
na “kot” in s takimi velikimi dvorišči, kjer lahko opravljajo kmečka opravila.
Slide 34
Na sredi Polane sta naredili dom štorklji. In v spodnjem nadstropju se naseljujejo
podnajemniki. Ja, če imaš preveliko stanovanje, imaš probleme tudi v živalskem svetu.
Slide 35
Pa to ni res…Nebesa na zemlji. Odranci, cerkev sv. Trojice…Ustaviva se in si jo ogledava…
Slide 36
Načrt za cerkev je že l. 1946 naredil Plečnikov asistent ing. arh. Janez Valentinčič. Ljudje so sami naredili opeko
navozili gramoz, potem pa je rdeča oblast prepovedala dela, material pa porabila za zadružni dom, župnika in cerkvene odbornike
pa zaprla. Leta 1950 so postavili leseno cerkev. Po 17 letih pa je bilo izdano dovoljenje za to. Pri gradnji kupole se je
14. marca 1966 zgodila huda nesreča, ko se je kupola porušila in pod seboj pokopala 8 domačinov.
Slide 37
“Dobra” oblast tudi ni dovolila, da bi se pri cerkvi naredili trije stolpi - zvoniki in so se potem
dokončali pozneje. Cerkev v Odrancih je bogata s freskami, ki jih je naslikal med leti 1968 -1972
na kvadraturi preko 220 kv.m slikar duhovnik Stane Kregar. Slika za oltarjem
pa je delo akad. slik. Štefana Hauka.
Slide 38
V knjigi je naslikana tale hiška v Lipovcih krita s slamo… Prepozna sva…Nekaj let…
Slide 39
Med potjo naprej proti Veržeju naju sede na malo višjem mestu opazuje božji prometnik.
Dolgo pot imava še pred seboj… daj, da bo srečna, kljub tisti degustaciji…
Slide 40
NAROBE SVET
Premalokrat
se ustavimo
in se pogovorimo,
se usedemo,
kaj zmenimo,
se nasmejimo.
Premalokrat…
Je čas, vsi pravimo tako,
zdaj tak.
Čeprav razdalje so
z vsakim dnem vse manjše,
postajajo poti,
ki vodijo od nas do nas
vse daljše in daljše…
Slide 41
Babičev mlin na Muri se je gugal in vrtel na valovih.
Slide 42
Ogledava si ga in nadaljujeva pot. Na igrišču blizu med polčasom poplesavajo mažoretke…
Slide 43
Skozi Križevce se dvigneva za Kapelski vrh. Napolniva trebuščka, si ogledava
največjo prešo daleč na okoli v gostišču in greva naprej…Sence so že dolge…
Slide 44
Kapela… Oblaki se barvajo na rdeče… Po slemenu se vračava v dolino proti domu…
Slide 45
Saj ne vem, kaj mi je bilo, da sem zavil s ceste desno, za Staro goro… Ne zastonj…!
Slide 46
Mogoče, če ne bi bil zvedav, kot sem, ne bi nikoli v življenju izvedel, da imamo v
Sloveniji še en mlin na veter, ki pa še dela in si ga da ogledati…
Slide 47
Postanek v Ptuju je bil že premaknjen v noč… No, poltemo in zato še lepši…
Slide 48
Nekako se nama še ne gre domov in se še dalje potepava…
Slide 49
Stojiva ob vodi in opazujeva, kako ugaša dan. Na vzhodu je že tema in na zahodu,
kamor greva proti domu, še malo proseva modrina…Dobra ura in bova doma.
Doma skoraj v srcu naše lepe Slovenije. Po enem spet lepem dnevu.
In lepi dnevi so kot biseri na ogrlici našega življenja
Slide 50
Pravzaprav sem bil tudi sam presenečen, kako je lepo po teh koncih. Nisva bila tam prvič, ne
pa tudi zadnjič. Že čez nekaj dni sva jo mahnila spet tja. O, tisto je šele bila pravljica. Pa
kmalu potem spet. Pa, četrtič, petič in pa za več dni skupaj… Ampak o tem kdaj drugič.
Če še koga nisem prepričal s temi mojimi kolaži, da živimo v sanjsko lepi deželi, ki nam jo
celo tujci zavidajo in nam jo že vseskozi po koščkih kradejo, potem ga je Bogec dal po
pomoti živeti sem. Mi, ki pa to vidimo, smo veseli in ponosni, da smo tu, na tem posebnem
koščku lepe zemlje, ki je prav v tem delu še bolj zanimiva in zala. Hvala ti, kdor koli si, ki si
nam namenil tako lep dom.
Besedilo in fotografije ter slike - pasteli…Janez Medvešek
Pesmi sta iz mojih knjig SANJE in NI VSAKOMUR DANO
Glasba na citrah je delo mojstra Tomaža Plahutnika
Narejeno na dan sv. Valentina, 2011
za VSE, ki imate RADI SLOVENIJO!
[email protected]
POTEP PO
PREKMURJU
SLOVENIJA
Slide 2
Nedelja je danes. Turobna in cmerava…Vremenska napoved ni bila čisto nič
nedeljska in vremenarji so celo uganili. Dež, ponekje pa še sneg…
Prav! Saj ne more biti vedno sonce. O, kako je lepo, ko po nekaj cmeravih dneh
posije sonce. Potem je še enkrat bolj lepo. Mahnila sva jo do vrha našega hriba.
Dobra ura tja in toliko nazaj. Vmes se je vsul dež, pa še malo sodre za dekoracijo.
Sredi popoldneva se je znočilo in…
Prav. Nov kolaž…
Prižgem računalnik, kliknem na slike in odpro se mi mape. Mape slik iz resnično
vse Slovenije. Zdi se mi, da sem kot Bogec, ki lahko v vsakem trenutku pogleda
na kateri koli konec Slovenije. Berem in izbiram po abecedi…
Ambrož, Bled, Boč, Celje, Čreta, Dražgoše, Gora Oljka, Iška, Jamnik, Kozjansko,
Metlika…Prekmurje…Opa, to bo to. Kregajo me, zakaj ni nikoli nič iz nižine in iz
Prekmurja…Sami hribi…Prav, pa pojdimo tja.
Razmišljal sem, kako smo Slovenci srečni ljudje.
V tistih dobrih dveh urah vožnje smo iz Pirana v Lendavi, ali iz Brežic v
Ratečah…Vmes pa nam je Bogec natrosil toliko raznolikih lepot, da jih komaj
premore ves svet skupaj. Morje in hribi, kras in prekmurske ravnice, kopno in
sneg, žito in vinogradi…
SREČNI LJUDJE…?
Lahko bi bili, veste!
Slide 3
Sonček je bil na najini strani. Na Ptuju se ustaviva za nekaj lepih posnetkov.
Slide 4
Kako lepo je mesto Ptuj, ko ga poboža sonce…
Slide 5
Tole tisočletno pravljico vedno spravim med spomine v fotoaparatu…
Slide 6
Muzejska Dominkova hiša v Gorišnici…Praznik je bil v aprilu, pa vse zaprto.
Kakšen muzej je to, če se moraš naprej najaviti?
Slide 7
Nekajkrat sem jo že naslikal. Zase za dušo in za tiste, ki bi jo imeli radi doma za okras.
Slide 8
Je pa lepo, da ti srček močneje zatiktaka, ko pogledaš detajle…
Slide 9
Take čebelnjake najdeš samo še v pravljicah, ampak lepo ilustriranih…
Slide 10
Je lepa, ne, hiška v Gorišnici …? Ja, je BILA lepa, pa so jo podrli divjaki. Še tistih
nekaj cimprač, ki jih premore Slovenija ne moremo ohraniti in vzdrževati. Za bebasto
orožje imamo, pa za kakšen cirkuški stadion še tudi, ampak za ohraniti kak biser
za naše vnuke, zanamce in turiste, pa ni govora…
Slide 11
Ko sem tole slikal, so se zavese na oknih še premikale in živali so kraljevale na travi…
Slide 12
Potem se začno Gorice…Vinogradi in še bolj slikovita krajina. Miklavž pri Ormožu.
Slide 13
Za sekundo ustavim za cesto… Pot v pomladni raj…
Slide 14
MUZIKANT IZ PRLEKIJE
Kako zasanjano in doživeto,
si v Dolu, ti, nam zaigral sinoči,
o, muzikant, iz daljne Prlekije.
Zasanjal si nas v svoje sanje,
tako si godel svoje nežne melodije.
Položil glavo si na gosli svoje,
nasmeh prekril ti lica je in pa oči,
si z nogo dajal takt po trdem podu
in godel, godel,
igral si kar za dva – o, ne, za tri!
Je lok čarobno potoval po struni,
izvabljal iz nje je, veš, glasove zale,
o, da bi gosli tvoje nikdar ne zastale,
da iz njih na veke bi zvenele melodije…
Kako si godel in zasanjano užival,
sinoči, ti,
o, muzikant –
iz daljne Prlekije!
Slide 15
Na začetku vasi piše Kog… Na pol griča se ustaviva. Najdem tole za dušo.
Slide 16
Ustaviva se na domačiji Hlebec. “Lahko kaj ponudim”?, vpraša prijazen gospodar.
Pa smo se zmenili za kozarček polsladkega in eno dobro prekmursko slaščico…
Beseda je dala besedo in razkažejo nama hišo…Lepo, hišo za dušo, verjemite…
Slide 17
Potem jo peš mahneva na razgledni stolp na vrhu holma. Vinogradi, do kamor ti nese oko.
Slide 18
Naša Toscana… Griček pri griču in na vrhu vsakega namesto cipres slikoviti topoli.
Slide 19
Tam daleč, na sosednjem holmu kraljuje slikoviti Jeruzalem. Kako je tudi tam lepo…
Slide 20
Kako so slikovita znamenja po tem delu Slovenije. Na vrhu ubogi sin in spodaj
žalostna mati. Vsak v svoji lični hiški…
Slide 21
Nadaljujeva vožnjo skozi slikovito Razkrižje, v katerem se še vedno ne moremo zmenit,
kaj nam bodo sosedi Hrvati vzeli in kaj dali nazaj. Kmalu se znajdeva v Lendavi.
Slide 22
Pod slikovitim gradom se zapeljeva na vrh k Sveti Trojici…
Slide 23
In od tu naprej ti oko več ne zazna hriba…Ravnina do Blatnega jezera…
Slide 24
Tile pokojni Janoši in Pišteki še vedno gledajo na svoje Lendavske gorice in gorce…
Slide 25
Tale gorca je od včeraj… lepa, moderna. Mojstri z Balatona so jo pokrili s trstiko…
Slide 26
Tam na vzhodni strani cerkve pri sv. Trojici se je v dolini videlo nekaj s slamo pokritega.
Slide 27
No, to je pa zgodba. Midva sva iskala celo vasico zidanic v Novem Tomažu/Ujtamas… V
priročniku Slovenija - Turistični vodnik, je na 492 strani slikana pravljična vasica samih
“palčkovih hišk”. Pred leti sem jih slikal in slika je šla nekam v Anglijo. Pa sva hotela videti,
kakšne so zdaj. Po desetletju. Gledava s Sv. Trojice in tam nekje na dnu vidim med
drevjem tri hiške krite s slamo. Te niso! Iščeva naprej. Se zapeljeva celo čez mejo na
Madžarsko, obrneva, sprašujeva domačine, ljudje samo skomigajo z rameni in odkimavajo
z glavami. Tega ni tukaj. Spustiva se čez preval proti dolini. V vinogradu dva mlada
okopavata. Pozdravim in povprašam za hiške. Nič! Prinesem knjigo in on samo skomiga z
rameni.” Tega ni tukaj. Stopita malo nižje dvesto metrov, tam so neke hiše pokrite s slamo!”
Pa se spustiva v dolino. Knjigo vzamem s seboj in korakava po cesti. Opa…cimprača,
pokrita s slamo…Iz kleti pride domačin in naju gleda… Zmajuje z glavo…Pristopim na
dvorišče in vprašam:” Dober dan, kje je tale pravljična vasica? Te spomeniško zavarovane
zidanice” On pa odkimava z glavo in se ne smeji- reži!
“ Spet dva s to neumno knjigo. Vrzita jo v kanto. Tega že dolgo ni več. Podrli so cimprače,
gorce in naredili nove vikende…” Jecljam…”poddddrlllli…kako, podrli?” Pa mi odgovori: “
Te tri so še ostale od mnogih…Ostalo je šlo…Pojdita sem, k meni, bomo poskusili malo
vina v kleti…!”
O, hudiča, kako je “pasal” ta beli, da sem tisti cmok, ki je nastal v grlu poplaknil tja
nekam…globoko…PODRLI!
Zdaj se pa ne “hecam”, ko to pišem. V TEJ DRŽAVI NIKOLI ŠE SLIŠALI NISMO, KAJ JE
TO TURIZEM! MI SMO IN BOMO ŠE DOLGO V PREDKAMENI DOBI…O, BUTALCI!!!
O, Fran Miličinski, zakaj te je Bogec prekmalu vzel k sebi. Koliko mehiških nadaljevank
Butalcev bi še lahko napisal. Bi se bralo…bi se…!
Slide 28
PODRLI…
Slide 29
In potem smo ga pokusili in poskušali iz vsakega soda posebej…Branil sem se z
vsemi štirimi, on pa je točil, kot bi cerkev prodal…Tarnal je, da so prišli krovci,
ki jih je plačala država, pa je po dveh letih v kotu streha spustila. Zdaj jih kliče nazaj,
pa ni od nikjer nikogar…
Slide 30
Sam Bog ve, koliko časa sva še potem kolovratila po tistih hribih in okoli zidanic, tistih
dveh, ki so k sreči ostali in tistih skrpucal, ki so tako čudne in vsem enake, da ne
sodijo sem pod vznožje teh lepih Lendavskih goric, da je tisto vino malo popustilo in
da sem se upal sesti za volan in namenila sva se naprej…
Slide 31
Naslednji postanek je bil v Polani pri slikovitem obnovljenem Copekovem mlinu…
Slide 32
Tako lepa potka je vodila ob potočku, da sva si vzela čas za malo “martinčkanja”
in sprehoda po toplem pomladnem soncu…
Slide 33
Kako lepe so te stare prekmurske hiše in domačije. Mogočne in zanimive. Delane
na “kot” in s takimi velikimi dvorišči, kjer lahko opravljajo kmečka opravila.
Slide 34
Na sredi Polane sta naredili dom štorklji. In v spodnjem nadstropju se naseljujejo
podnajemniki. Ja, če imaš preveliko stanovanje, imaš probleme tudi v živalskem svetu.
Slide 35
Pa to ni res…Nebesa na zemlji. Odranci, cerkev sv. Trojice…Ustaviva se in si jo ogledava…
Slide 36
Načrt za cerkev je že l. 1946 naredil Plečnikov asistent ing. arh. Janez Valentinčič. Ljudje so sami naredili opeko
navozili gramoz, potem pa je rdeča oblast prepovedala dela, material pa porabila za zadružni dom, župnika in cerkvene odbornike
pa zaprla. Leta 1950 so postavili leseno cerkev. Po 17 letih pa je bilo izdano dovoljenje za to. Pri gradnji kupole se je
14. marca 1966 zgodila huda nesreča, ko se je kupola porušila in pod seboj pokopala 8 domačinov.
Slide 37
“Dobra” oblast tudi ni dovolila, da bi se pri cerkvi naredili trije stolpi - zvoniki in so se potem
dokončali pozneje. Cerkev v Odrancih je bogata s freskami, ki jih je naslikal med leti 1968 -1972
na kvadraturi preko 220 kv.m slikar duhovnik Stane Kregar. Slika za oltarjem
pa je delo akad. slik. Štefana Hauka.
Slide 38
V knjigi je naslikana tale hiška v Lipovcih krita s slamo… Prepozna sva…Nekaj let…
Slide 39
Med potjo naprej proti Veržeju naju sede na malo višjem mestu opazuje božji prometnik.
Dolgo pot imava še pred seboj… daj, da bo srečna, kljub tisti degustaciji…
Slide 40
NAROBE SVET
Premalokrat
se ustavimo
in se pogovorimo,
se usedemo,
kaj zmenimo,
se nasmejimo.
Premalokrat…
Je čas, vsi pravimo tako,
zdaj tak.
Čeprav razdalje so
z vsakim dnem vse manjše,
postajajo poti,
ki vodijo od nas do nas
vse daljše in daljše…
Slide 41
Babičev mlin na Muri se je gugal in vrtel na valovih.
Slide 42
Ogledava si ga in nadaljujeva pot. Na igrišču blizu med polčasom poplesavajo mažoretke…
Slide 43
Skozi Križevce se dvigneva za Kapelski vrh. Napolniva trebuščka, si ogledava
največjo prešo daleč na okoli v gostišču in greva naprej…Sence so že dolge…
Slide 44
Kapela… Oblaki se barvajo na rdeče… Po slemenu se vračava v dolino proti domu…
Slide 45
Saj ne vem, kaj mi je bilo, da sem zavil s ceste desno, za Staro goro… Ne zastonj…!
Slide 46
Mogoče, če ne bi bil zvedav, kot sem, ne bi nikoli v življenju izvedel, da imamo v
Sloveniji še en mlin na veter, ki pa še dela in si ga da ogledati…
Slide 47
Postanek v Ptuju je bil že premaknjen v noč… No, poltemo in zato še lepši…
Slide 48
Nekako se nama še ne gre domov in se še dalje potepava…
Slide 49
Stojiva ob vodi in opazujeva, kako ugaša dan. Na vzhodu je že tema in na zahodu,
kamor greva proti domu, še malo proseva modrina…Dobra ura in bova doma.
Doma skoraj v srcu naše lepe Slovenije. Po enem spet lepem dnevu.
In lepi dnevi so kot biseri na ogrlici našega življenja
Slide 50
Pravzaprav sem bil tudi sam presenečen, kako je lepo po teh koncih. Nisva bila tam prvič, ne
pa tudi zadnjič. Že čez nekaj dni sva jo mahnila spet tja. O, tisto je šele bila pravljica. Pa
kmalu potem spet. Pa, četrtič, petič in pa za več dni skupaj… Ampak o tem kdaj drugič.
Če še koga nisem prepričal s temi mojimi kolaži, da živimo v sanjsko lepi deželi, ki nam jo
celo tujci zavidajo in nam jo že vseskozi po koščkih kradejo, potem ga je Bogec dal po
pomoti živeti sem. Mi, ki pa to vidimo, smo veseli in ponosni, da smo tu, na tem posebnem
koščku lepe zemlje, ki je prav v tem delu še bolj zanimiva in zala. Hvala ti, kdor koli si, ki si
nam namenil tako lep dom.
Besedilo in fotografije ter slike - pasteli…Janez Medvešek
Pesmi sta iz mojih knjig SANJE in NI VSAKOMUR DANO
Glasba na citrah je delo mojstra Tomaža Plahutnika
Narejeno na dan sv. Valentina, 2011
za VSE, ki imate RADI SLOVENIJO!
[email protected]