Slide 1

Marko Bizjak, Javna razsvetljava d.d.



Javna razsvetljava:
- pregled osnovnih zahtev
- varčna raba energije
- sodobni pristopi k zmanjševanju
porabe energije


Slide 2

JAVNA RAZSVETLJAVA
Zunanja razsvetljava
je nastala namensko
– iz potrebe
namen zunanje
razsvetljave je
izboljšanje vidljivosti
in /ali pa estetike

denarne in nedenarne
koristi razsvetljave


Slide 3

JAVNA RAZSVETLJAVA
- Zagotavljanje varnosti oseb in
premoženja
- Zagotavljanje varnosti v prometu
- Oblikovanje celostne nočne podobe
mest in naselij


Slide 4

Pariz
absolutistični vladar je želel
nadzor nad ljudstvom tudi v
nočnem času
 1461 izda Luis XI. uredbo o
obveznem izobešanju lantern
 razsvetljava zaradi režima
nepriljubljena
 1667 zametki centralno
organizirane javne razsvetljave



Slide 5

LONDON


razsvetljava iz razloga
zagotavljanja varnosti
 izobešanje lantern ob
zimskih praznikih
 od 1415 obvezno v
zimskem času
 razsvetljava med ljudmi
dobro sprejeta


Slide 6

LJUBLJANA
osamljene oljne luči
leta 1751
 1797 oddajo prižiganje
v zakup
 1864 svetilke na
petrolej
 od 1860 uvajanje
plinske razsvetljave



Slide 7

20. STOLETJE –RAZVOJ
MOTORNEGA PROMETA
- RAZSVETLJAVA DO
ZAČETKA 20.
STOLETJA
NAMENJENA
IZKLJUČNO OSEBNI
VARNOSTI
- NOVE ZAHTEVE Z
RAZVOJEM
MOTORNEGA
PROMETA


Slide 8

PREDPISI IN STANDARDI s področja
javne razsvetljave
- SIST EN 13201 CESTNA RAZSVETLJAVA
( Priporočila SDR PR 5/2 Cestna razsvetljava)
-

UREDBA O MEJNIH VREDNOSTIH SVETLOBNEGA
ONESNAŽEVANJA OKOLJA

-

UREDBA KOMISIJE (ES) ŠT. 245/2009 o izvajanju
Direktive Evropskega parlamenta in sveta 2005/32/ES v
zvezi za zahtevami za okoljsko primerno zasnovo
fluorescenčnih sijalk…, visokointenzivnostnih sijalk in
svetilk za delovanje le teh


Slide 9

SIST EN 13 201 CESTNA
RAZSVETLJAVA


1.del: Izbor razredov za razsvetljavo
(tehnično poročilo)



2. del: Zahtevane lastnosti



3. del: Metode za izračun



4. del: Meritve v cestni razsvetljavi


Slide 10

SIST EN 13 201 CESTNA RAZSVETLJAVA


SVETLOBNOTEHNIČNE ZAHTEVE ZA
POSAMEZNE RAZREDE CEST IN ULIC, KI
OMOGOČAJO USTREZNE VIDNE RAZMERE ZA
ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI:
– CESTE ZA MOTORNI PROMET – SKUPINA ME

in CE
– ULICE IN PEŠČEVE POVRŠINE – SKUPINA S


Slide 11

KONCEPT

SVETLOSTI


Slide 12

1.

RAZISKAVE O VPLIVU RAZSVETLJAVE
NA VIDNOST OVIR (Waldram, 1920 -)


Slide 13

CESTE ZA MOTORNI PROMET - KONCEPT
SVETLOSTI


Slide 14

ENAKOMERNOST SVETLOSTI
-

vzdolžna enakomernost
svetlosti Ul= Lmin/Lmaks

-

splošna enakomernost svetlosti
Uo = Lmin/Lsr


Slide 15

OMEJITEV BLEŠČANJA


Slide 16

ZAHTEVE ZA RAZSVETLJAVO ZA
MOTORNI PROMET
Zagotavljanje visoke horizontalne
osvetljenosti.
 Dobra splošna in vzdolžna
enakomernost osvetljenosti in svetlosti
 Velike višine montaže svetilk (8 –12 m )
 Razmeroma nizke zahteve glede
barvnega videza



Slide 17

RAZSVETLJAVA ZA PEŠCE in POČASNI
PROMET – SKUPINA S


Slide 18

Za pešce je pomembno razpoznavanje obrazov
in ovir, pomembna je vertikalna in polcilindrična
osvetljenost


Slide 19

OBČUTEK VARNOSTI


Slide 20

RAZSVETLJAVA IN NEVARNOST
KRIMINALNIH DEJANJ


Slide 21

Dobra razsvetljava ima po mnenju prebivalcev
največji pomen za zmanjšanje kriminala


Slide 22

VODORAVNA OSVETLJENOST IN
RAZPOZNAVANJE OBRAZOV


Slide 23

KRITERIJ VODORAVNE
OSVETLJENOSTI NI ZADOSTEN


Slide 24

REŠITEV SKLADNA Z UREDBO MOŽNA LE
OB POVEČANJU PORABE ENERGIJE


Slide 25

ZAHTEVE ZA RAZSVETLJAVO ZA
PEŠCE in POČASNI PROMET


Povprečna vodoravna osvetljenost



Enakomernost vodoravne osvetljenosti (nižje zahteve
kot pri motornem prometu)



Vertikalna/polcilindrična osvetljenost



Manjše zahteve glede enakomernosti



Večje zahteve glede barvnega videza



Nižje višine montaže


Slide 26

RAZSVETLJAVA IN OBLIKOVANJE MESTNEGA
PROSTORA


Slide 27

TUDI PREUREJENA SVETILKA V SLOVENIJI NI
DOVOLJENA


PRIMER SVETILKE – OLD
QUEEN S STREET, LONDON


Slide 28

NOČNA PODOBA MESTA


Slide 29

LJUBLJANA ?


Slide 30

Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja (ur. list RS 81/2007)
Poseganje v zahteve za:
-

javno razsvetljavo (osebna varnost, varnost
prometa in premoženja)

-

ustvarjanje celostne nočne podobe mesta

-

zahteve za osvetljevanje športnih površin


Slide 31

4. člen – DOVOLJENA SAMO RAZSVETLJAVA Z
“OKOLJU PRIJAZNIMI SVETILKAMI” – ZELO
OMEJENA MOŽNOST IZBIRE SVETILK


USTREZA SAMO
SVETILKA Z RAVNIM
STEKLOM
USMERJENA
VZPOREDNO Z
VODORAVNICO



V ENERGETSKEM
SMISLU NI NAJBOLJ
VARČNA!


Slide 32

Uredba – ULOR = 0%
ustreza le svetilka na levi


Slide 33

ODBOJ SVETLOBE V SVETILKI Z RAVNIM
STEKLOM


Slide 34

SVETILKA Z RAHLO IZBOČENIM STEKLOM


Slide 35

Rezultati francoske študije
A-globoka kapa
B-ravno steklo, ULR=0%
C-rahlo ukrivljeno steklo, ULR=1%


Slide 36

UREDBA KOMISIJE (ES) 245/2009
NAJVIŠJA PRIORITETA – VARNOST IN
ZMANJŠANJE PORABE ENERGIJE


Slide 37

UREDBA - POZITIVNO


SPODBUJA OBNOVE JAVNE
RAZSVETLJAVE



PRISPEVA K ZMANJŠANJU
SVETLOBNEGA ONESNAŽEVANJA


Slide 38

UREDBA - POMANJKLJIVOSTI


NI USKLAJENA Z EVROPSKO ZAKONODAJO IN PRAKSO



NAPAČNO POVEZOVANJE ENERGETSKE UČINKOVITOSTI
IN VSEH VRST SVETLOBNEGA ONESNAŽEVANJA



NAPAČNA MERILA ZA ENERGETSKO UČINKOVITOST



NE DOVOLJUJE ENERGETSKO OPTIMALNIH IN
TEHNOLOŠKO NAPREDNIH REŠITEV



VSEBUJE VRSTO TEHNIČNIH NESMISLOV



NEGIRA KULTURNO DEDIŠČINO


Slide 39

PRIORITETE EVROPSKE ZAKONODAJE



Osebna varnost



Poraba energije



Zaščita okolja


Slide 40

MOŽNOSTI ZA ZMANJŠANJE PORABE ENERGIJE
IN STROŠKOV ZA JAVNO RAZSVETLJAVO



Optimizacija svetlobnotehničnih rešitev in
uporabljene opreme



Uporaba novih tehnoloških rešitev



Uvedba pametne prilagodljive razsvetljave in
sistemov daljinskega vodenja


Slide 41

OPTIMIZACIJA SVETLOBNO-TEHNIČNIH REŠITEV
IN UPORABLJENE OPREME


Prilagoditev nivojev
svetlosti/osvetljenosti



Izbira ustreznih
svetlobnotehničnih
karakteristik opreme
in zamenjava svetilk



Uporaba elektronskih
predspojnih naprav in
možnosti
dvostopenjskega
krmiljenja


Slide 42

NE OSVETLJUJ PREVEČ PO
NEPOTREBNEM


PRAVILNA DOLOČITEV PROMETNE SITUACIJE



USTREZNA IZBIRA SVETLOBNOTEHNIČNEGA
RAZREDA



SKRBNO DIMENZIONIRANJE NAPRAV in izbira
kvalitetne opreme



KVALITETNO IN REDNO VZDRŽEVANJE


Slide 43

PRIMER NEDOPUSTNE PREUREDITVE
RAZSVETLJAVE


Slide 44

Sposobnost zaznavanja (Revealing Power RP) v odvisnosti od svetlobnotehničnih
parametrov
(Van Bommel 1979)


Slide 45

PRIMER SKRBNE TEHNIČNO KOREKTNE
OBNOVE


Slide 46

UPORABA NOVIH TEHNOLOŠKIH REŠITEV


Slide 47

LED svetilke
- 117lm/W

podatki o hladni LED diodi Tj = 25stopinj,
CCT=6500K, bining z največjim svetlobnim tokom
- 94lm/W (-20%) korekcija za barvo svetlobe topla bela oz.
nevtralna bela
- 75lm/W (-20%) korekcija zaradi segrevanja T=45 stopinj
- 68lm/W (-10%) korekcija glede na normalni/povprečni bining
- 61lm/W (10-20%) korekcija zaradi izgub v optiki (transmisija...)
- 55lm/W (10-20%) korekcija zaradi izgub v napajalniku


Slide 48

POTREBNO JE UPOŠTEVATI PODATKE O
CELOTNI SVETILKI

-

Končni
rezultat
4060lm/W – edini merodajni
podatek je podatek, o
celotni svetilki pri podani
barvni temperaturi
in
temperaturi okolice 25
stopinj


Slide 49

Prednosti LED svetilk


- Dolga življenska doba



- manjši stroški vzdrževanja
- vse večji izkoristki
- takojšen zagon
- možnost regulacije (v reduciranem
režimu
večji izkoristki)
- celoten barvni spekter
-možnost dinamičnega spreminajnja barv









Slide 50

LED svetilke - ostale prednosti
velika možnost oblikovanja svetil
 odpornost na vibracije


-ne vsebujejo živega srebra
 ne sevajo v UV in IR spektru svetlobe



Slide 51

SISTEM PAMETNE PRILAGODLJIVE
RAZSVETLJAVE


Sistem omogoča:
– varčevanje pri porabljeni energiji
– zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja
– spremljanje dogodkov in predvidevanje napak
– zmanjšanje stroškov vzdrževanja
– pripravo potrebnih analiz in podatkov

za vzdrževanje in optimizacijo naprav


Slide 52

PRILAGAJANJE NIVOJEV SVETLOSTI IN
OSVETLJENOSTI RAZMERAM V PROMETU


Slide 53

PRIKAZ SISTEMA PAMETNE RAZSVETLJAVE


Slide 54

SISTEM PAMETNE RAZSVETLJAVE:



Centralni nadzorni sistem



Lokalne krmilne enote v prižigališčih



Nadzorne enote v svetilkah


Slide 55

CENTRALNI NADZORNI SISTEM







Prostorski informacijski sistem
(PIS)
SCADA
modul za komunikacijo z
odjemalci
modul za energetsko
knjigovodstvo
modul za analize in poročila
modul za generiranje delovnih
nalogov


Slide 56

NAČINI KOMUNIKACIJ LPSVETILKA


- PLC (komunikacija po močnostnih
kablih)



- radijske komunikacije



- wi – fi


Slide 57

POMEMBNO



- odprti enotni standardi in protokoli za
komunikacijo



- povezljivost različnih rešitev



- Prednost ima zasnova CNS

(centralnega nadzornega sistema)


Slide 58

Pregled nad stanjem in delovanjem opreme


Slide 59

PROJEKT ESOLI


Namen projekta je seznanitev z
možnostmi, ki jih ponuja pametna
razsvetljava in pospešiti uporabo nove
tehnologije na celotnem področju Evrope.


Slide 60

CILJI


Povečati učinkovitost naprav za javno razsvetljavo



Zmanjšanje izpustov CO2 zaradi javne razsvetljave



Zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja



Prenos znanja



Vzpostavitev mreže ključnih dejavnikov



Izboljšanje tržnih razmer za dobavitelje električne energije


Slide 61

PRI PROJEKTU SODELUJEJE 16
PARTNERJEV, DVA IZ SLOVENIJE


Slide 62



Projekt ESOLI



Delavnica na tematiko pametne javne
razsvetljave



Ljubljana september 2011


Slide 63

Možnosti za financiranje obnov
javne razsvetljave


Lastna sredstva



Javno zasebno partnerstvo



Sredstva EU in republike (do
250Eur/MWh), min. vrednost operacije
200 000 Eur


Slide 64

PRIMERI POZITIVNIH IZKUŠENJ


Občina Trbovlje




Zmanjšanje porabe cca 45%

Občina Divača


zmanjšanje porabe cca 48%


Slide 65

PRIKLJUČNA
MOČ JR V
LJUBLJANI
VKLJUČNO Z JR
DRŽAVNIH CEST
NA PODROČJU
MOL SE JE
MOČNO
ZMANJŠALA ŽE
PRED KONCEM
LETA 2007!
 V PRIKAZU NI
ZAJETA
RAZSVETLJAVA
OBVOZNICE
(DARS)



Slide 66

HVALA ZA POZORNOST