Transcript JEZIKOVNA ANALIZA BOROVNJAKOVE PRIDIGE PARENEZA NA ČEST SVETIJ APOŠTOLOV CIRILA I METODA (1886) Cankova, 27.

JEZIKOVNA ANALIZA
BOROVNJAKOVE PRIDIGE
PARENEZA NA ČEST SVETIJ
APOŠTOLOV CIRILA I METODA (1886)
Cankova, 27. 6.–28. 6. 2008
Avtor: Tatjana Grah
1 Razvijanje teme
Posebni postopki razvijanja teme:




uvodno svetopisemsko geslo;
tipičen nagovor, ki preide v razširjen uvodni del;
razlagalno-pojasnjevalni jedrni del;
vzpodbudno-prosilni zaključek.
Slog:







svetopisemski citati,
stavčni besedni red, prilagojen govorjeni besedi,
navidezna retorična vprašanja, nagovori in vzkliki,
velelnik (množinski, edninski, ogovorna množina),
ponavljanje istih sestavin,
pridevniški prilastek (levo od jedra, desno od jedra),
pestra skladenjska struktura.
2 Glasoslovne značilnosti
Pridiga je že precej približana osrednjemu tipu slovenskega
knjižnega jezika, ni diftongov ei in ou, in ö, zapisuje pa še ü;
 druge značilnosti: u kot odraz za -ol̥ (spuniti, dopuniti);
o, ki je nastal iz -ěł, -al, -əl, -il, -rl (prišo, mro);
samoglasniški upad (mreti, meti);
palatalni ń (življenje, vendar kniga, opominati);
v vzglasju v pred z in s ni možen (zgled, zrok);
protetični v (vučitel).

3 Oblikoslovne značilnosti








Samostalniška beseda (samostalnik),
pridevniška beseda (pridevnik: kakovostni, vrstni, svojilni;
števnik; pridevniški zaimki: kazalni in oziralni),
glagol (6 skupin: medpona -i- in -no-; deležniki; pogosta
uporaba nedoločnika),
prislov,
predlog (vu, iz < s/z, s namesto z),
veznik,
medmet,
členek.
4 Besedoslovje
4.1 Čustveno obarvane ali ekspresivne besede

Ljubkovalne besede: dečica, deklica, düšica, ogradec;

vznesene ali privzdignjene besede: divica, gospod, nedužen;

poudarjalne besede: prelübi, dragi, plemenit;

metaforično in metonimično rabljene besede: počivati 'ležati'
(Tam v cerkvi sv. Marie počiva njegovo sv. telo JB b/11); delavec
'pričevalec' (Vsi smo delavci vu goricah gospodnovih JB č/21); ne
dremati 'biti pozoren in čuječ'; venčati 'delati lepo' (nedužnost srca naj
vas venča JB d/1–2); prisijati 'dati, dobiti‘.
4.2 Vzneseni ali privzdignjeni izrazi

Ker je pridiga versko-oznanjevalno besedilo, so taki izrazi
najbolj pogosti: apoštol, biškup, blagoslov, blagoslovno, blažen,
Bog, bogaboječ, bogaboječe, boži, cirkev, cerkven, cerkveno, čest,
divica, dühoven, dühovnik, düša, düšica, enciklika, evangelij,
gospodnov, grob, Jezus, katholiški, kerstšanski, kralestvo, Kristus,
krivoverec, krstjanski, krstiti, krščenik, mantrnica, mantrnik, menih,
milost, missionar, moliti, nadbiškup, nebesa, nebeški, nemrtelen,
neverstvo, neznaboštvo, obhajilo, odpüstek, patrona, pobožen,
pobožno, pobožnost, poganski, poganstvo, pogübiti, pogüblenje,
ponižno, redovnik, rimpapa, romar, romati, sacrament, svec/svetnik,
svetstvo, vervati, zveličanje, zveličanski, zveličati, zveličaven.
4.3 Besede s časovnim prizvokom





Vse besedje Borovnjaka se čuti kot časovno oddaljeno,
vendar pa lahko nekatere besede opredelimo kot starinske
ali zastarele na podlagi tega, ali gre za:
germanizem: mantrnik, mantrnica, namalati, klošter;
narečno besedo: čemer, ešče, kotriga, krščenik, neznaboštvo,
ogradec, paščiti, spraviča, vezdanji;
časovno oddaljenost zaradi glasoslovnih sprememb:
dühovnik (duhovnik), düša (duša), grčki (grški), imenüvati
(imenovati), klüč (ključ), mrejti (umreti), nasledüvati (nasledujem),
oča (oče), odpüstek (odpustek);
medponsko obrazilo: minoti (miniti), dosegnoti (doseči),
postanoti (postati), varvati (varovati), začnoti (začeti).
4.4 Sopomenskost besedja

Sopomenskost, ki sooča osrednjeslovensko besedje s
prekmurskim: mesto – varoš; ali pomensko zelo podobna
slovenska izraza: redovnik – menih (Obadva sta se lepo včila,
postala sta redovnika (meniha) i dühovnika JB b/28–29);


v besedilu imamo tudi besedotvorne dvojnice: krstjanski –
kristjanski – krstšanski, svec – svetnik, mrejti – vmrejti;
sopomenskost je izražena tudi v (1) besednih družinah
glede na besedotvorno obrazilo: blagoslov, blagoslovno;
bogaboječ, bogaboječe; delaven, delavec, delavnost, delo;
doma, domač, domovina; dühoven, dühovnik, düša, düšica;
lübezen, lübiti; mladenec, mladež, mladika, mladost; in (2) (a)
večpomenske besedne zveze, ki so terminološko
sopomenske: zlati časi – srečno vreme, lepša domovina –
sveta nebesa (b) večpomenski izrazi, ki so terminološko
sopomenski: neverstvo – neznaboštvo – poganstvo.
4.5 Frazemi


Glagolski frazemi: imeti v rokah 'izraža, da kdo vodi kaj, odloča o
čem'; raziti glas 'razširiti se novica'; stopiti v klošter 'postati član';
dokončati živlenje 'umreti'; iti v nebo 'oditi'; prinesti svetlost
'razsvetliti'; dati piti čemer 'zastrupiti'; v zgled postaviti 'zgledovati';
preseliti se v lepšo domovino 'umreti'; ravnati so po kom
'zgledovati se'; varvati greha 'ne grešiti‘.
Samostalniški frazemi: boža reč 'božja beseda', boža pot
'romanje', boža slüžba 'maša', zlati čas 'ugoden čas', lepša
domovina 'nebesa', velki odgovor 'velika odgovornost', sodnji den
'sodni dan', ogradec boži 'božji vrt', veseli glas 'vesela novica', večno
živlenje, vučenik nebeški 'Jezus', pravi klüč, kralestvo bože, mati
Cirkev, visika slüžba, strah boži.


Pridevniški frazemi: mož dühovni.
Prislovni frazemi: z zlatimi črkami, kako jütrašno sunce, v
kratkom, v srci se veselijo 'globoko, resnično'.
5 Besedje


564 iztočnic, primerjalni vzorec 521 iztočnic.
V SSKJ je 338 besed, tj. 64,8 %, in 415 v SSKP, kar je 79,6
%. Nekaj besed, ki se ne nahajajo v SSKP: april, bati se, blag,
cerkveno (prisl.), čast, črka, deklica, dežela, dobro, dremati, eden,
enciklika, evangelij, goreče, gospodinja, gotovo, iz (predl.), knez, lotiti
se, menih, mladež, modrijaš, morje, ne, nemščina, nevarnost,
neverstvo, obred, očak, od, odgovor, okrožni, on, pismenka, podedovati,
pokora, posrečiti, pot, potem, potomec, pozimi, predstariš, prekmurski,
prepevati, presvet, pri, prisijati, razumeti, razširiti, reči, slavno, sprejeti,
stopiti, svojec, telo, to, visok, vtisniti, zagotoviti, zgodovina, znanost,
zveličaven, zvesto …

Besede, ki jih Slovar stare knjižne prekmurščine ne zajema
in so označene z zvezdico, predstavljajo besede z glasovnopisno posebnostjo (ali celo besednovrstno, npr. cerkveno
prisl.) in so le prekmurska različica in nikakor ne knjižna:
*biškup, *bogati, *briga, *divica, *jütrašni, *jütrove (jütrovni SSKP),
*katholiški (katoličanski SSKP), *nevtrüdni, *neznaboštvo, *poznej,
*sodnji, *sozidati …