Transcript ŽIVALI NA TRAVIŠČIH • Rok Perme in Tea Jeršič, 6.a Na travniku je veliko različnih vrst živali. Te živali delimo na posamezne skupine: -tiste,ki jedo.

ŽIVALI NA
TRAVIŠČIH
• Rok Perme in Tea Jeršič, 6.a
Na travniku je veliko različnih vrst živali.
Te živali delimo na posamezne skupine:
-tiste,ki jedo rastline
-tiste,ki sodelujejo pri razgradnji snovi in
gnojenju.
-tiste,ki zračijo in rahljajo tla
-tiste,ki sejejo
-tiste,ki oprašujejo
-tiste,ki uravnavajo število škodljivcev.
Te živali se pojavljajo samo na negojenih
traviščih. Vse živali so pomembne, ker ima
vsaka žival svoje delo oz. svojo vlogo.
Zdaj bova skupine še predstavila.
Živali, ki jedo rastline:
• Kobilice- so žuželke,ki so lahko rjave,zelene ali
rumene barve.
Živijo predvsem v tropih. Na travniku se
prehranjuje predvsem z listi in stebli. Milijoni
kobilic lahko uničijo polja.
• Gosenice- so ličinke metuljev. Telo gosenic je
mehko,cevaste oblike. Gosenice imajo močne
čeljusti, prilagojene za grizenje ter žvečenje.
• Njihovi plenilci so žuželke in žužkojede ptice.
Pred plenilci se zavarujejo tako, da z obliko
telesa posnemajo obliko vejic in listov ali pa
spreminjajo barvo.
•
• Polži- so mehkužci z nesomerno zgradbo telesa.
So največja in najbolj raznolika skupina
mehkužcev, ki zajema več kot štiri petine vseh
danes živečih mehkužcev. Nekatere vrste so zelo
majhne,druge pa lahko zrastejo do 1metra. Polži
se hranijo na različne: nekatere vrste
obgrizujejo rastline. Naravni sovražniki polžev so
ptice, žaba, krastače, ježi, slepci, hrošči,…
Živali, ki sodelujejo pri razgradnji
snovi in gnojenju
• Govnače- so živali,ki jih srečamo,tam kjer je
veliko iztrebkov,
zato so pogosti na pašnikih. Z iztrebki se
hranijo, slovijo pa po izdelavi kroglic.
• Deževniki- so živali,ki lezejo na površino po
ostanke rastlin, s katerimi se hranijo in jih
vlečejo v rove. Pojedo jih skupaj s prstjo.
Iztrebke izločijo na površje v obliki glistin.
• Deževniki mešajo zemljo in jo zdrobijo v drobne
koščke. Tako je prst rahlejša , zadržuje vodo in
prepušča zrak.
• Hrošč grobar- so živali,ki jih ni težko prepoznati
po značilnem rdeče-črnem vzorcu in
pokrovkah,krajših od kožnatih kril. Samica hrani
ličinke z mrhovino in črevesnim sokom. Tak način
skrbi za zarod je edinstven v žuželčjem svetu.
Pomembni razkrojevalci so tudi mokrice,
dvojenogega in nekrilate žuželke.
Živali, ki zračijo in rahljajo tla
• Poljski murni- so družina žuželk z okoli 900
opisanimi recentnimi vrstami,ki jih uvršamo med
kobilice. V splošnem so nočno aktivne živali
temnejših barv. Murni so najbolj prepoznavni po
svojem oglašanju. V Sloveniji sta najbolj poznana
splošno razširjena poljski muren in hišni muren.
• Bramorji- so majhna družina kobilic. Vanjo
uvrščamo okoli 60 opisanih vrst,ki so vse
prilagojene za kopanje pod zemljo.
Bramor ima sprednje okončine oblikovane kot
lopate, tako da lahko z njimi v zemlji koplje
rove. S tem rahlja in zrači tla. Hrani se z
deževniki in ličinkami žuželk ter z objedanjem
korenin. Ponoči se glasno oglaša in teka naokrog.
•
Živali, ki sejejo
• Mravlje- so družina žuželk v katero uvrščamo,kar
12.000 opisanih živečih vrst teh žuželk. Ta
prilagoditev jim je omogočila,da so naselila skoraj
vsa kopna na Zemlji in postale izredno številčne. Z
mravljami se ukvarja znanstvena veda entomologija
imenovana mirmekologija.
Mravlje branijo listne uši pred plenilci. Mravlja
listne uši boža s tipalkami, nato pa listne uši po
kapljicah izločajo rastlinski sok.
• Voluharji- so družina sesalcev. Značilnosti
voluharjev in drugih sesalcev je,da se mladiči
razvijejo v telesu matere in da kotijo žive
mladiče. Nekatere živali nosijo semena v
podzemne shrambe,tako sodelujejo pri
obnavljanju travišč. Voluharju glodači rastejo vse
življenje, in z njimi koplje rove. Hrani se s
podzemnimi deli rastlin.
ŽIVALI, KI OPRAŠUJEJO
• Čebele- so nerangiran takson žuželk,ki ga
uvrščamo med kožokrilce. To skupino žuželk
sestavlja skoraj 20.000 vrst, katerih glavna
njihova značilnost je prilagojenost hranjenju z
nektarjem in cvetnim prahom,s katerim hranijo
svoje ličinke. Čebele oprašujejo tako, da na
svoje tipalke oz. dlačice prenesejo cvetni prah in
ga nato prenesejo na drugo rastlino.
• Opraševalci so tudi čmrlji in druge žuželke.
Živali, ki uravnavajo število
škodljivcev
• Kanja- ali mišar. Kanja je najpogostejša ptica ujeda
v Srednji Evropi. Leti počasi in pogosto jadra na
vzgorniku. Zraste od 51 do 56 cm in ima razpon kril
med 117 in
137 cm. Oglaša se z značilnim predirnim zvokom,ki
je podoben mačjemu mijavkanju. Navadno sedi na
drevesu ali telefonskem drogu in se požene proti
plenu. Hrani se z voluharji, krti, kuščarji, žabami,…
• Pikapolonice- so družina hroščev,v katero uvrščamo
okoli 5.000 danes živečih žuželk. To so
najprepoznavnejše žuželke med kukojuidi. Znane so
predvsem po tem da plenijo žuželke,
ki zajedajo na kulturnih rastlinah(listne uši).
• Pajki- spadajo v razred pajkovcev. Na zadku
imajo predilne bradavice,iz katerih se izceja
lepljiva tekočina. Le-ta se po zraku strdi v
pajčevino. Z njo spletajo mreže različnih oblik,s
katerimi lovijo žuželke in drugo živo hrano,ali pa
jih uporabljajo kot
skrivališča.
• Gadi- spadajo v družino kač. To so 30-180 cm
dolge strupene kače z okoli 60 vrstami iz Afrike
in toplejših območij Evrazije.
Nekatere vrste so se razširile tudi na sever in v
gore. Telo je
čokato,glava trikotna,jasno ločena od telesa. V
zgornji čeljusti imajo par strupnikov,ki je v
mirovanju zložen nazaj ob čeljust.
Strup je smrten tudi za človeka.
Prehranjujejo se z dvoživkami,kuščarji,pticami in
majhnimi sesalci.
DOMAČE ŽIVALI NA
TRAVIŠČU
Zakaj domače živali sploh pasemo
na traviščih?
• 1. Domače živali na traviščih pasemo, ker je to
dobro za tla in rastline, ki rastejo tam: ponovno
odkrivanje organske snovi in njen pomen za naravno
rodovitnost tal.
• 2. Ker je pasti domače živali na traviščih dobro za
ljudi, ki pijejo in jedo proizvode pašnih živali.
Meso ostane sveže zaradi
vitamina E, ki ga varuje
pred
kvarjenjem.
Sveže zelinje vsebuje
več vitaminov E in A
kot mrva.
Domače živali lahko vplivajo na
rušo.
• Kako?
• - žanjejo zelinje (s tal ali z višine)
• - gazijo rušo (zemljišče)
• - gojijo zemljišče
Kakšno korist ima ruša od
nadzorovane paše
posameznih domačih živali?
• Koza:
• - obiranje grmovja in cvetočih delov rastlin
• - čiščenje zaraščajočih zemljišč na
• krasu in v hribovitem svetu.
• Ovca:
• selektivna paša ruše, predvsem metuljnic in ostalih
nizko rastočih zeli.
• - manjši negativni
•
posledici gaženja in
•
gnojenja kot pri govedu
• - opravlja koristno delo
•
tudi izven vegetacijskega obdobja (Primorska)
• - pride tja, kjer paša goveda zaradi svoje teže ni
primerna.
• Konj in osel:
• - masovna jedca, ki pa še vedno ustvarjata
zaplatasto rušo.
• - osel kot lažja žival je bolj primeren za slabo
nosilna tla.
• predvsem konj lahko pri daljšem bivanju na istem
• prostoru rušo “porezira”.
• Goved
• - masovni jedec, ki je v našem prostoru
tradicionalna rejska žival.
• - primeren za manj strma območja in tla z boljšo
nosilnostjo.
• - dober za “žetev” odcvetelega in zrelega zelinja
ruše.
• - porast reje krav dojilj.
• VPRAŠANJA:
• ?
?
?
?
?
?
?
•
• 1. Katere vrste živali na travnikih
poznamo ?
2. Katere živali spadajo v skupino,ki se
prehranjujejo z rastlinami?
3. Opiši bramorja.
4. Kje živi gad ?
5. Katera je najpogostejša žival,ki
oprašuje.
?
?
?
?
?
?
?
• Rok Perme in Tea Jeršič, 6.a