Transcript Srnjak
UVOD Vedno so me zanimale živali naših gozdov. Z mojim starim očetom sem se velikokrat odpravil na lov. Srečevala sva veliko različnih gozdnih prebivalcev. Najbolj mi je všeč srnjak, saj je s svojim rogovjem zelo mogočen. Odločil sem se, da vam ga predstavim. OPIS SPLOŠNI OPIS Spada med parkljarje in prežvekovalce in v rod jelenov; Je naša glavna divjad; Odrasla žival je visoka približno 75 cm. Telo je dolgo približno 120 cm; Srnjakova teža dosega 35 kg; Repa nima; Glava je trikotne oblike; Oči in uhlji so veliki; ROGOVJE Rogovje je kostna tvorba; Rogove nosi le srnjak, izjeme so le stare srne, katerim zrasejo le kratke rožnice; DLAKA Dlaka je dolga, toga in krhka. Poleti je rdeče rjava, pozimi pa siva do sivo rjava. Pravimo, da ima varovalno barvo oziroma se lahko ”zlije” z okoljem; PREHRANJEVANJE Čez dan prežvekuje v gozdu, zjutraj in zvečer gre na pašo, ob močni mesečini se pase tudi čez noč Hrani se z mladimi poganjki drevja in grmovja, mladim listjem, sočnim popjem, s cvetovi sočnih zelišč, plodovi drevja, deteljo, fižolom, radičem ter ajdo. Pase se tudi na travnikih in posevkih. Velikokrat jih zalotimo kako “kradejo” zelenjavo po naših njivah; RAZMNOŽEVANJE Parjenje poteka od julija do avgusta. Po oploditvi razvoj zarodka miruje vse do januarja, tako da je brejost podaljšana na 39-42 tednov. V leglu sta najpogosteje dva, ki sta lahko različnih spolov. Zanimivo je to, da srnjakova samica skoti le enega mladička, če sluti da bodo življenjske razmere težke; MLADIČI Mladiči so rjavi s črnimi in belimi pegami po telesu. Pri starosti 6 tednov postajajo pege manj opazne, povsem pa izginejo ob prvi menjavi dlake v oktobru. Mladič shodi šele po treh dneh. Materi ne sledi, ampak ostaja skrit. Ker njegove zunanje žleze še ne delujejo, ga plenilci težko odkrijejo. Spolno dozori v starosti 14 mesecev. DOMOVANJE Srnjad se najbolje počuti v gozdovih z gosto podrastjo in v grmiščih. Najbolj jim ustreza preplet travnikov, pašnikov in njiv z majhnimi gozdički. V gozdovih živi srnjad samotarsko, na jesen pa se združijo v tako imenovan zimski trop. Na odprtih poljih srnjad pozimi živi v velikih, celo več desetglavih tropih. RAZŠIRJENOST Srnjak je splošno razširjen in pogost od morske obale do zgornje gozdne meje. Včasih jih je bilo na slovenskem ozemlju zelo malo. Bilo jih je približno stokrat manj kot dandanes. PLENILCI Ris Volk Lisice (posebej majhne srnjačke) Človek SLIKE Lov Trofeje Velika je nevarnost, da nam skoči pred avto; ZAKLJUČEK Predstavil sem vam prebivalca naših gozdov. Upam da ste od mojega govornega nastopa kaj “odnesli”.