Transcript Moja poklicanost in poslanstvo

Drugi izziv:
POKLICANOST IN POSLANSTVO
11.
Drugi izziv:
Moja poklicanost
in poslanstvo
I. Duhovna poglobitev
Svetopisemski odlomek
Napoved Jezusovega rojstva (Lk 1,26-38)
V šestem mesecu je Bog poslal angela Gabriela v galilejsko mesto Nazaret, k
devici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je
bilo ime Marija. Angel je vstopil k njej in rekel: »Pozdravljena, obdarjena z
milostjo, Gospod je s teboj!« Pri teh besedah se je vznemirila in premišljevala,
kakšen pozdrav je to. Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost
pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina, in daj mu ime Jezus. Ta bo velik in se
bo imenoval Sin Najvišjega. Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta
Davida in kraljeval bo v Jakobovi hiši vekomaj; in njegovemu kraljestvu ne bo
konca.« Marija pa je rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, ko ne poznam
moža?« Angel ji je odgovoril: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te
bo obsenčila, zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Božji Sin. Glej,
tudi tvoja sorodnica Elizabeta je spočela sina v starosti; in to je šesti mesec
njej, ki so jo imenovali nerodovitno. Bogu namreč ni nič nemogoče.« Marija
pa je rekla: »Glej, Gospodova služabnica sem, zgôdi se mi po tvoji besedi!« In
angel je šel od nje.
Uvodno razmišljanje
Zgodi se mi po tvoji besedi (Lk 1,26-38)
Krščansko življenje nosi v svojem srcu in ima za začetek in za konec utelešenje
Besede. Marija je podoba vsakega vernika in celotne Cerkve. Kar se je zgodilo
njej, se mora zgoditi vsakomur in vsem. Kakšno je Božje veselje, ko Bog lahko
reče Mariji: »Veseli se!« Ker človek ne more biti z Bogom, se je Bog odločil, da
bo on s človekom. Tisočletja, pravzaprav celo večnost je Bog čakal ta trenutek,
v katerem mu je njegova stvaritev izkazala milost s tem, ko je rekla: »Glej, tu
sem«. Po Marijinem odgovoru: »Glej, tu sem«, Boga zajame nezadržno
veselje. Ljubezen, ki je bila od nekdaj zavračana, se zdaj čuti sprejeto.
Ljubezen, ki od nekdaj ni bila ljubljena, se zdaj čuti ljubljeno. Po številnih
dramah Bog kot ženin končno najde nevesto svojega srca. Njegovo trpljenje se
končno konča: objame ga tisto bitje, ki ga ljubi. Njegova ponudba naleti na
roke, ki ga sprejmejo. Ljubezen je ljubljena: našla je dom, kamor se bo
naselila, in tako človekova hiša ne bo več pusta. Utelešenje je začetek poroke
med njim in človeštvom, začetek ljubezni, ki bo močnejša od smrti. Beseda
postane v nas meso in nas ne pusti več, tako da lahko angel odide in oznanja
Besedo drugim, dokler se skrivnost, ki se izpolni v Mariji, ne izpolni v vseh
ljudeh. Odrešenje vsakega človeka je postati kakor Marija: sprejeti Božjo
ljubezensko ponudbo, dati meso v svojem telesu njegovi večni Besedi, roditi v
svetu Sina. Bog je »prihod«: nujno pride k človeku, ker je ljubezen. Človek je
»čakanje«: nujno teži k njemu, ker v sebi nosi potrebo po tem, da je ljubljen.
Zato Bog, ko ga človek čaka in reče: »Glej, tu sem«, ne more storiti nič
drugega, kot da pride. Tako se združi z njim v eno meso: je »danes« odrešenja.
Moj »da« vsaki besedi, ki jo poslušam, naredi, da jo sprejmem in del
zgodovine Besede, ki se je naselila med nami, postane meso mojega mesa.
Prim. Silvano Fausti, Skupnost bere Lukov evangelij, 29–35.
Osebno premišljevanje
20 minut
1. Ali svojo življenjsko zgodbo prepoznavam kot Božje delo?
2. Kako prepoznavam in doživljam svojo življenjsko poklicanost?
3. Kdo vse mi jo (je) pomaga(l) prepoznavati?
Gospod, prosim te, da ne bi bil/a slep/a za tvoj pogled, da ne bi bil/a gluh/a
za tvoj glas, da bi znal/a slišati svoje ime iz tvojih ust.
Po razmišljanju v tišini si podelimo svoje misli in se tako medsebojno
obogatimo.
II. Redno pastoralno delo
Sejo nadaljujemo z obravnavo tem rednega pastoralnega dela.
Pripravila: dr. Mojca Bertoncel, tajnica Škofijskega urada za laike Nadškofije Ljubljana