Transcript On mora rasti, jaz pa se manjšati

On mora rasti,
jaz pa se
manjšati!
Rojstvo Krstnika
24. junija, ko gorijo kresovi, praznujemo rojstvo Janeza Krstnika.
Cerkev običajno praznuje dan smrti svetnika - rojstni dan za
nebesa. Svetle izjeme so Janez Krstnik, Marija in Jezus. Janezu
Krstniku je v Slovenji posvečenih 79 cerkva. Jezus je rekel: »Med
rojenimi od žena ni večjega od Janeza Krstnika ...« (Lk 7,28) Kako to …
Rojen je šest mesecev pred Jezusom - Zahariji in Elizabeti.
Njegova starša sta si dolgo
želela otroka. Ko je prišel
čas, da Bog usliši njuno
življenjsko molitev, je
Zaharija podvomil, da bo
kot starec dobil sina. Prosil
je za znamenje, a prejel
kazen.
»Ker pa nisi verjel mojim
besedam, (…) boš onemel in
ne boš mogel govoriti do dne,
ko se bo to zgodilo.« (Lk 1,20)
Domenico Ghirlandaio. Freska: Angel napove Zahariji Janezovo rojstvo. 1490.
Otroku so dali ime Janez (Bog je milostljiv); in Zahariji so se
»razvezala usta in jezik, in je spet govoril ter slavil Boga.« (Lk 1,64)
Prve Zaharijeve besede so
hvalospev Bogu.
Zaharijin hvalospev »Hvaljen,
Gospod, Bog naših očetov ...«
moli Cerkev vsako jutro pri
hvalnicah – v spodbudo, da
po noči in spanju začnemo
novi dan z blagoslovom … in
ne s preklinjanjem ter
pošiljanjem stvari k hudiču.
»Kaj neki bo ta otrok?« (Lk 1,66)
Artemisia Gentileschi. Rojstvo Janeza Krstnika. 1635.
Janez Krstnik je opozarjal: »Jaz nisem Mesija, temveč sem poslan pred
njim.« (Jn 3,28) Jezusa je krstil in Ga prvi prepoznal in razglasil kot
Odrešenika: »Glejte, Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta.« (Jn 1,29) Zato je
na slikah pogosto upodobljen z iztegnjenim kazalcem proti Jezusu. S
tem je bilo njegovo poslanstvo končano, kar je prepoznal tudi sam: »On
mora rasti, jaz pa se manjšati.« (Jn 3,30) To simboliko izraža tudi postavitev
nj. rojstva na 24. junij, ko se po
pregovoru »o kresi se dan obesi«
dnevi začno krajšati.
Na Isenheimskem oltarju je slikar na levi strani pod Jezusovim
križem upodobil Marijo, Jezusovega najljubšega učenca Janeza
in Marijo Magdaleno. Na desni strani pa pokonci stoječega
Janeza Krstnika z iztegnjenim prstom proti Križanemu in z lat.
napisom: »On mora rasti, jaz pa se manjšati«.
Namenoma gre za časovno netočnost, saj je bil Janez Krstnik
obglavljen še preden so Jezusa križali. Slikar želi s tem
poudariti vlogo Janeza Krstnika v pripravljanju poti
obljubljenemu Odrešeniku.
Matthias Grünewald. Isenheimski oltar. 16. st. Križanje.
Eno najbolj priljubljenih pesmi o Janezu Krstniku, je napisal Pavel
Diakon v 8. st.. Ob kakšni priložnosti jo je napisal? Ko so ga prosili naj
gre blagoslovit svečo in je postal hripav. Spomnil se je, da je imel
podoben problem Zaharija v templju, zato se je s himno obrnil na sv.
Janeza Krstnika ...
Da bi slabotne moči tega služabnika
mogle opevati tvoja čudovita dela,
uniči, o sv. Janez, krivdo,
ki omadežuje moje ustnice. …
Oče ni verjel oznanilu z neba,
govora je dar izgubil pri priči,
ti pa, porojen, si odvzeti glas mu
znova povrnil. …
Nikdar ni rodil na vsem širnem svetu
človek se bolj svet kakor sveti Janez,
vreden, da krsti Ga z vodo, ki svetu
krivdo izmije. ...
S hvalo Te časte nebeščanov zbori,
Tebe, Bog en sam in obenem trojni:
prizanesi nam, odrešenja prošnjam
milost izkaži!
Del inicialke. St. Albans Psalter. 12. st.
… ta himna je postala tako priljubljena, da so celo toni glasbene
lestvice – Do, Re, Mi, Fa, So, La, Si – poimenovani po njej. V 11. st.
jih je benediktinski menih Gvido iz Arezza poimenoval po prvih
zlogih verzov prve kitice te himne (spremenil je le prvega: Ut v Do).
Ut queant laxis resonare fibris
mira gestorum famuli tuorum,
solve polluti labii reatum,
sancte Ioannes!
1. kitica 13-vrstične Himne na sv. Janeza Krstnika.
Ponižna drža »on mora rasti, jaz pa se manjšati,«
je potrebna tudi pri sprejemu in vzgoji otrok …
»Gospod me je poklical v materinem telesu,
mi dal ime že v materinem naročju.« (Iz 49,1)
Zarodek v materinem telesu ni predmet,
s katerim lahko razpolagamo, ampak je
oseba:
»Človek je tudi ta, ki to šele postaja.«
(Tertulijan)
Za večno usodo otrok, ki so bili umorjeni pred rojstvom - ne da
bi bili krščeni, nam ni treba biti v skrbeh … V skrbeh pa smo
lahko za usodo tistih, ki so sokrivi za umor …
Nisem jaz tisti, za katerega me imate, je opozarjal Janez.
Kdo sem? Kaj so moji talenti? Vsak človek je
poklican na sebi edinstveno pot svetosti! Le
redkim uspe … Okolje je lahko pri tem v
pomoč ali v pogubo. Božje volje ni lahko
spoznati – razločevanje duhov je nenazadnje
eden od posebnih Božjih darov (1 Kor 12,10).
Naj nas današnje praznovanje vzpodbudi
k razvijanju prejetih talentov in k
prepoznavanju svojega poslanstva!
Centro Aletti. Janez Krstnik – detajl. Rogaševci 2009.
Pri Janezu nas lahko »bode« v srce nj. ponižnost:
»On mora rasti, jaz pa se manjšati« (Jn 3,30)
… Tako naj bi vsak kristjan kazal na Kristusa,
na »Resnično luč«, in ne na sebe.
Isenheimski oltar. 15. st. Križanje – detajl:
On mora rasti, jaz pa se manjšati.
Ko nam gori srce, toploto in svetlobo v našem
srcu začutijo tudi drugi … Tako Kristus,
duhovno Sonce vedno bolj raste tudi v bližnjih,
poganstvo se krči …
Da bi slabotne moči tega služabnika
mogle opevati tvoja čudovita dela,
uniči, o sv. Janez, krivdo,
ki omadežuje moje ustnice.
Oblikovala: Brigita Perše, Pastoralna služba Nadškofije Ljubljana, junij 2012.