Transcript Duhovnost postne mašne evhologije

DUHOVNOST POSTNE MAŠNE
EVHOLOGIJE
Duhovnost postne mašne evhologije
• Postni čas - čas duhovnih vaj vse Cerkve (sv. Leon
Veliki): čas ponovnega odkrivanja krstne milosti, čas
pokore in spreobrnitve in čas lomljenja verig egoizma,
indiferentnosti ali mlačnosti, ki nam zastira pogled k
smislu in objemu božjega in svetega.
•
To je pot notranje preobrazbe po besedah, ki jih
slišimo v berilu ponedeljka prvega postnega tedna:
“Bodite sveti, kajti jaz, Gospod, vaš Bog, sem svet”
(3Mz 19,2).
•
Glavna prošnja prve postne nedelje poudari smoter
postnega časa: “poglabljati se vedno bolj v Kristusovo
skrivnost odrešenja, se spreobrniti in zanj pričevati”.
Duhovnost postne mašne evhologije
Glavna prošnja pete postne nedelje: “da bi živeli in
delovali z enako ljubeznijo, kakor se je Kristus iz ljubezni
do ljudi izročil v smrt”. Tako smemo upati, da bo:
- “postni čas nam v korist, če nas bo On vzgajal s svojim
zveličavnim naukom” (pon. 1. post. tedna),
- “nas hranil in očiščeval s svojo besedo” (2. post. ned.), in
če bomo
- “spokorniška dela nadaljevali z iskrenim srcem” (petek
po pepelnici).
Vse to kliče k takojšnjemu uresničevanju in k postu od
‘starega človeka’, saj prosimo na 4. post. nedeljo, “naj
pomaga svojemu vernemu ljudstvu, da se bo z iskrenim
prizadevanjem in živo vero pripravilo na prihodnje
praznike”.
Duhovnost postne mašne evhologije
“Kdor božje zapovedi noč in dan premišlja, daje sad ob svojem
času” (Ps 1,2-3) (obhajilni spev pepelnične maše).
Konstitucija o svetem bogoslužju poudarja dvojno nalogo
postnega časa:
“Z ene strani naj zlasti s spominjanjem krsta ali s pripravo na
krst, z druge strani pa s pokoro, pripravi na obhajanje
velikonočne skrivnosti vernike, ki naj v tem času bolj vneto
poslušajo božjo besedo in se z večjo gorečnostjo posvečajo
molitvi (B 109).
Nova formula obreda potresenja pepela: “Spreobrnite se in
verujte evangeliju” - govori o notranjem pomenu pepela.
Prejšnja formula: “Pomni, človek, da si prah in da se v prah
povrneš”.
Duhovnost postne mašne evhologije
KRSTNE SESTAVINE:
- skrivnost vode
- luči in
- vstajenja
Duhovnost postne mašne evhologije
Božja beseda 3. postne
nedelje govori, kako je Bog
dal vodo iz skale utrujenemu
izraelskemu ljudstvu.
Sveti Ciprijan pravi, da je
“vsakokrat, kadar sveto
pismo govori o vodi, mišljen krst”.
Jezusov dialog s Samarijanko (Jn 4,4-42): Jezus pravi, da ji
bo dal piti iz studenca žive vode. Vsak katehumen je
poklican, da zahrepeni po živi vodi oz. da sprejme krst, s
katerim v njem zažubori “studenec vode, tekoče v
večno življenje”.
Duhovnost postne mašne evhologije
4. post. ned. je prežeta s krstnimi sestavinami.
Govore o luči in razsvetljenju.
Ev. odlomek o sleporojenem, ki
se je umil v kopeli in spregledal.
Katehumeni naj se “oklenejo
Resnice, ki jih bo razsvetljevala,
da postanejo otroci luči in to vedno ostanejo” (UOK 171).
Jezusovo maziljenje slepega z blatom kaže na po-krstno
maziljenje, s katerim postane novokrščenec ‘ud Kristusa
duhovnika, preroka in kralja’. Katehumenom so
izrečene apostolove besede: “Prebudi se, ki spiš, in
vstani od mrtvih in razsvetlil te bo Kristus” (Ef 5,14).
Duhovnost postne mašne evhologije
Evhologija 5. post. ned.,
zgodba o vstajenju Lazarja,
‘nedelja novega življenja’,
klic k življenju iz vere v vstajenje.
On, ki je Življenje, ponavlja vsakemu
posebej: “..., pridi ven!”, - iz ‘grobov’
življenja brez idealov, mlačnosti in greha -, kajti
Gospod, ki je obudil Lazarja je tudi tisti, ki oznanja:
“Dam svojega duha v vas, da oživite...” (Ezk 37,14).
Duhovnost postne mašne evhologije
I. postni hvalospev govori o duhovnem pomenu
postnega časa:
“Svojim vernim dobrotljivo daješ, da vsako leto z
očiščenimi srci radostno pričakujejo velikonočne
skrivnosti.
Z večjo vnemo naj bi se posvečali molitvi in delom
ljubezni do bližnjega, prejemali skrivnosti novega
življenja in se tako bližali polnosti božjega
posinovljenja”.
Duhovnost postne mašne evhologije
II. postni hvalospev govori o duhovni prenovi:
“Svojim vernim določaš poseben čas milosti,
da bi si znova očistili srca,
se osvobodili samoljubja in si
sredi skrbi za minljive stvari bolj prizadevali za to,
kar je večno”.
Duhovnost postne mašne evhologije
III. postni hvalospev razloži smoter pokore in posta z
dveh vidikov: omiliti sebičnost in zmedena
poželenja, po drugi strani pa pomagati bližnjim s
sadovi svojih odpovedi. Zato pravi:
“Ti hočeš, da te slavimo tudi s postom in pokoro.
S tem krotiš našo sebičnost in
odpiraš srce za stisko bližnjega,
da bi posnemali dobrotljivost Kristusa, tvojega sina,
...”.
Duhovnost postne mašne evhologije
IV. postni hvalospev govori o postu in njegovih
sadovih: zahteva prenovitev človeka in okrepitev za
boj proti močem teme:
“S telesnim postom urejaš naše strasti,
nam dvigaš duha, vlivaš moč in daješ plačilo
(odpuščanje)”.
Post ni samo nekaj notranjega ali duhovnega,
ampak je tudi telesen. Z njegovo pomočjo
oblikujemo svojo notranjost.
Duhovnost postne mašne evhologije
Navzočnost in pomen “luči” v postni evhologiji
Hrepenenje po “luči”: “naj naše srce močneje zahrepeni (‘fulgeat’ - naj
zablesti) po tebi” (GP torek 1.postn. tedna).
Bleščati se od hrepenenja po Bogu je sad ali odsev luči, ki prihaja od
Njega.
Luč pa je tudi prebivališče Boga: Ta vidik se nahaja v glavni prošnji
sobote drugega postnega tedna: “Neskončno dobri Bog, ..., vodi nas
po pravi poti, da pridemo k luči, ki v njej prebivaš” (GP sob. 2. post.
tedna).
Nanaša se na dva svetopisemska odlomka: “Bog živi v luči” (1 Jn 1,7) in
“Bog biva v nedostopni svetlobi” (1Tim 6,16). Ker je on “luč, ki
razsvetljuje vsakega človeka” ga smemo prositi: “Usmiljeni Oče,
razsvetljuj srca svojih otrok, ki jih je pokora očistila” (GP srede 5. post.
tedna).
Duhovnost postne mašne evhologije
Navzočnost in pomen “veselja” v postni evhologiji
Postni čas je kljub dimenziji spokornosti, čas veselega
pričakovanja velikonočnega praznika. To ozračje
veselja nam ponujajo mnogi vstopni in obhajilni
spevi, vzeti iz Svetega pisma:
“Veselijo naj se, Gospod, vsi, ki se k tebi zatekajo.
Njihovo veselje naj bo brez konca: ti prebivaj med
njimi” (Ps 5,12).
“Veselimo se: naš brat je bil mrtev in je oživel, izgubil
se je in se je vrnil” (Lk 15,32).
“O Bog, naročil si nam poslušati tvojega ljubljenega
Sina. Hrani in očiščuj nas s svojo besedo, da bomo
nekoč veseli gledali tvojo slavo” (GP 2. post. ned.).
Duhovnost postne mašne evhologije
Na četrto postno nedeljo, ki je približno na polovici postnega
časa, nas Cerkev vabi k veselju.
Ime, ki ga ta nedelja dobi po začetni besedi vstopnega speva
“Laetare ...” (“Veselite se z Jeruzalemom. Radujte se nad njim
vsi, ki ga ljubite! Vriskajte od veselja z njim vsi, ki žalujete nad
njim...”) je vzeto iz odlomka iz Izaijeve knjige, kjer je opisan
Jeruzalem, ki ga obdaja ena sama radost in veseljem (Iz 66,1011). Ta Jeruzalem je v liturgiji prispodoba Cerkve, ki obhaja
božje skrivnosti v prekipevajočem veselju.
Svetuje se rožnata liturgična barva, ki spominja, da je nekoč
papež v znak veselja na to nedeljo slovesno blagoslovil “zlato
rožo” (rosa aurea), jo nosil v procesiji in jo po končanem
liturgičnem slavju poklonil kakšni odlični osebi mesta.
Duhovnost postne mašne evhologije
Čustvo veselja, ki preveva postno evhologijo, najdemo
tudi v tesni povezanosti s krstom.
“Zvesti Bog, ... v teh dneh nas razveseljuješ še z
obilnejšo milostjo, ... očetovsko varuj vse, ki se na
krst pripravljajo, in vodi nas, ki smo v njem že
prerojeni” (GP sob. 5. post. tedna).
Iz prošnje je razvidno, da je postni čas neke vrste
duhovna pomlad Cerkve za tistega, ki se pripravlja
na prejem zakramentov uvajanja, kakor tudi za tiste,
ki so že prerojeni in jim služi ta čas za poglobitev
krstne milosti in pripadnosti Bogu.
Duhovnost postne mašne evhologije