MIŠLJENJE

Janina Curk, II. gimnazija Maribor

Kaj je mišljenje

  Širši pomen: spoznavni procesi, ki

potekajo v kratkotrajnem (delovnem)

spominu: predstavljanje, pomnjenje, presojanje, odločanje, sklepanje, sanjarjenje, načrtovanje, ocenjevanje ...

Ožje: reševanje miselnih problemov z

odkrivanjem novih odnosov med informacijami.

Odnos med učenjem in mišljenjem

   Pri večini nalog in problemov, s katerimi se srečujemo v življenju, se mišljenje in obnavljanje naučenega prepletata. Učenje z razumevanjem nikoli ne poteka brez mišljenja, izjema je rutinsko učenje.

Čim več znanja imamo, tem učinkovitejše je lahko reševanje problemov.

Ali pa tudi ne:

VRSTE MIŠLJENJA: realistično in domišljijsko mišljenje

   Realistično mišljenje je vezano na stvarnost: kombiniranje stvarnih dejstev brez subjektivnih primesi Domišljijsko mišljenje je svobodnejše v kombiniranju informacij in bolj pod vplivom subjektivnih dejavnikov, npr. čustev in želja. Za rezultate domišljijskega mišljenja velja, da kot celota še niso bili doživeti ali narejeni. Posamezni elementi ustrezajo stvarnosti, celota pa ne obstaja.

Realističnega in domišljijskega mišljenja ne moremo povsem razmejiti, saj se po navadi pri mišljenju objektivni in subjektivni dejavniki prepletajo.

Misel (domišljisko mišljenje)



„Kadar hočejo slikarji upodobiti sirene in satire v kar se da nenavadnih oblikah, ne morejo tem bitjem pridati v vsakem pogledu nove lastnosti, temveč le pomešajo ude različnih živali. Če pa si morda kdaj izmislijo kaj tako novega, da še nihče ni videl nič podobnega in je torej to nekaj popolnoma izmišljenega in lažnega, morajo biti zagotovo resnične vsaj barve, iz katerih sestavijo podobo.“ (Descartes, 17. stol.)

Konstruktivna domišljija

   KD je tista, ki jo poleg realističnega mišljenja uporabljamo pri reševanju problemov. Pomembna je pri ustvarjalnem mišljenju:    v znanosti v umetnosti v vsakdanjem življenju (izbira in priprava daril, ureditev stanovanja, otroška igra, stil oblačenja, kuhanje…) omogoča nastajanje enkratnih, nenavadnih, idej posebej pomembna v določenih poklicih (oglaševalec, frizer, aranžer, arhitekt, umetnik, modni kreator, kuhar…)

Nekonstruktivna ali sanjava domišljija

  je dnevno sanjarjenje, npr. o idealnem partnerju ali o tem, kako bi porabil denar, če bi na lotu zadel sedmico v preveliki meri lahko ima funkcijo bega v fantazijski svet, kadar je realnost preveč neprijetna (obrambni mehanizem!)

Pomen domišljije v otroštvu

    pojasnjevanje naravnih pojavov (rdeče nebo: angelci piškote pečejo) blažitev čustvenih napetosti (pravljica za pomiritev) kontrola vedenja (pridne bo obiskal Miklavž, poredne pa Parkelj) ustvarjalna igra (lego kocke)

Pomen domišljije za šolsko učenje

    Prevladuje realistično mišljenje (objektivni dejavniki), ki pa ga lahko popestrimo s konstruktivno domišljijo (umetnost, eseji, problem za raziskovalno nalogo …).

Odvisnost od učitelja: odprti problemi, reakcije na uporabo domišljije pri učencih.

Problem je pomanjkanje objektivnih kriterijev za vrednotenje (težko primerjanje in ocenjevanje).

Sanjava domišljija je v šolskem okolju negativni dejavnik, saj odvrača pozornost od učne snovi.

Primer prepletanja realističnega in domišljijskega mišljenja

   napišeš raziskovalno nalogo (realistično mišljenje) razmišljaš o različnih ustvarjalnih predstavitvah naloge (konstruktivna domišljija) sanjariš, kako bi bilo, če bi zanjo prejel Nobelovo nagrado (sanjava domišljija)

Filmska ilustracija: sanjava domišljija

 Film: Mulholland Dr., 2001  Odlomek: 

“All what we see or seem, is but a dream within a dream.” (E. A. Poe)

VRSTE MIŠLJENJA: konvergentno in divergentno mišljenje

    Konvergentno mišljenje je osredotočeno na eno zamisel ter daje tipične in predvidljive rešitve, ki temeljijo na predhodnem znanju in logičnem mišljenju.

Pri divergentnem mišljenju razvijamo številne zamisli in iščemo oddaljene povezave. Daje nenavadne in nepričakovane rešitve, ki zahtevajo drugačno videnje problema.

Dijak razmišlja konvergentno pri reševanju testa inteligentnosti, pri ustnem preverjanju znanja iz zgodovine ali pri reševanju križank, divergentno pa, ko išče idejo, kako bi čim bolj zanimivo predstavil referat, ko v mislih sklada melodijo za novo pesem … Gl. še ustvarjalnost

VAJA: konvergentno in divergentno mišljenje

Pri izdelavi katerih elementov empirične maturitetne naloge bolj potrebujete konvergentno in pri katerih divergentno mišljenje:  Iskanje ideje, problema: __      Postavljanje hipotez na podlagi problema __ Zbiranje rezultatov __ Analiza rezultatov __ Intepretacija rezultatov __ Sklepi __

Pričakovani odgovori

D, K, K, D, D, K

VRSTE MIŠLJENJA: konkretno in abstraktno mišljenje

  Pri konkretnem mišljenju prevladuje uporaba konkretnih pojmov. Šele po 11. letu se razvije abstraktno ali formalno mišljenje, pri katerem uporabljamo tudi abstraktne pojme.   Naloga na konkretni ravni: če je Aleš višji od Ivana in Ivan višji od Marka, ali je Aleš višji od Marka?

Naloga na abstraktni ravni: če je A večji od B in B večji od C, ali je A večji ali manjši od C?

Gl. Piaget

MISELNE STRATEGIJE

   Zaprti problemi so strukturirani, dobro opredeljeni in imajo natančno določene rešitve.

Odprti problemi so tisti, pri katerih je možnih več rešitev in poti do njih.

Miselne strategije so načini reševanja problema. Psihologi razlikujejo tri splošne strategije.

STRATEGIJE: poskusi in napake

 Reševanja problema se lotimo naključno, tj. ugibamo, kakšna bi bila prava pot do cilja in preizkušamo različne rešitve, dokler ne naletimo na pravo.

 Tako rešujejo probleme zlasti živali in majhni otroci, odrasli pa redkeje:   ko nimajo ustreznega predznanja ko so čustveno vznemirjeni in/ali v časovni stiski (npr. „zmrzne“ računalnik …)  Takšen pristop je lahko učinkovit le pri enostavnih problemih z omejenim številom rešitev. Nekatere kompleksnejše probleme bi tako reševali do konca življenja (pri šahu obstaja 10 na 120-to možnih potez).

 http://www.youtube.com/watch?v=Ma8HCM3Z5Ic

Thorndikeov eksperiment z mačkami

STRATEGIJE: postopna analiza

  uporabljamo pri problemih, ki jih lahko razdelimo na vmesne cilje in jih rešujemo po zaporednih korakih je bolj sistematična kot reševanje s poskusi in napakami, saj vključuje predvidevanje in načrtovanje

Filmska ilustracija: postopna analiza

    Film: Rdeča luč/Feux Rouges, 2004 Vsebina: zakonca Antoine in Helene se v gostem prometu odpravita v južno Francijo k varuški po otroka. V avtu se prepirata zaradi drobnih stvari, ker pa se Antoine, ki se je že pred potjo okrepčal z nekaj kozarci piva, ustavlja v vsakem obcestnem lokalu, se napetost še stopnjuje. Ko se po enem takšnih postankov vrne iz lokala v avto, ugotovi, da je žena izginila.

Odlomek: 01:04:20 do 01:14:55 Antoine preživi nenavadno noč, zjutraj pa sistematično telefonira na različne kraje, kjer bi lahko našel izgubljeno ženo.

STRATEGIJE: vpogled

   Vpogled pomeni isto kot: uvid, inspiracija, iluminacija, navdih, aha-izkušnja!

Rešitev problema je nenadna in temelji na

prestrukturiranju problema oz. videnju problema v novi luči - na nov način povežemo elemente

problemske situacije.

Zgodba o vpogledu Nikole Tesle, ki se je več let zaman trudil, da bi naredil indukcijski motor. Nekega večera leta 1882 se je sprehajal s prijateljem po budimpeštanskem parku in mu citiral Goethejevega Fausta. Kar naenkrat pa se mu je »posvetila« rešitev, ki jo je tako dolgo zaman iskal. Takoj je s palico narisal v pesek načrt in pri tem prijatelju razložil princip indukcijskega motorja.

Vpogled: Koehlerjevi šimpanzi

 Wolfgang Koehler v tridesetih letih 20. stoletja (Tenerife)  Opice so reševale različne probleme, pri katerih so bili vsi deli, ki so omogočali rešitev, vidni. Koehler je pod strop privezal banane dovolj visoko, da jih šimpanz ni mogel doseči z rokami, v sobo pa je postavil še zaboje. Šimpanz je skakal, hodil v krogu, se stegoval, da bi prišel do hrane. Potem pa se je ustavil in opazoval celoten prostor. Nenadoma je pograbil zaboje, vse tri zložil enega vrh drugega, splezal nanje in dosegel banane. V podobnih situacijah, ko je bila hrana znova previsoko, je uporabil različne stvari, ki so nadomestile zaboje: sestavil je mizo in zabojnik. V nadaljnjih primerih je do rešitve prišel zelo hitro, ne da bi delal napačne poskuse.  http://www.youtube.com/watch?v=XcMI1NAew3o&featur e=related

Primerjava: vpogled – poskusi in napake

  Vpogled sodi med kompleksnejše strategije reševanja problemov. Ker gre za razumevanje principa reševanja, se ta za dalj časa shrani v spominu in se brez težav uporabi tudi v podobnih situacijah.

V primerjavi s poskusi in napakami je poskušanje samo mentalno (v mislih, ne motorično) in samo prvič v takšni problemski situaciji. Kasneje se rešitev brez težav prikliče tudi v podobnih situacijah.

VAJA: katera strategija?

 Eno in pol letni Maj poskuša sestaviti preprosto sestavljanko iz štirih delov. Nespretno prijema posamezne dele, jih obrača in na slepo tišči k drugim.

 Gašper si je v postelji pred spanjem zaželel slikanice, ki jo je imel najraje. Sestra mu je dala knjigo v iztegnjeno ročico, ki jo je molel med rešetkami postelje. Gašper je hotel knjigo povleči k sebi, vendar je ni mogel, saj jo je držal vodoravno. Nekaj časa strmel v knjigo, jo iznenada obrnil postrani in povlekel k sebi.

 Dijakinja mora napisati referat pri predmetu umetnost. Razmišlja, kaj mora narediti, da bo dosegla cilj: najprej bo sedla za računalnik in poiskala literaturo, nato bo načrtovala, kako bo prišla do teh virov, ko jih bo dobila, si bo ogledala njihovo vsebino in strukturo, nato si bo izpisala povzetke …

Pričakovani odgovori

   poskusi in napake vpogled postopna analiza

Dejavniki, ki vplivajo na izbiro strategije reševanja problema

Vrsta problema:  enostavni zaprti problemi: lahko poskusi in napake, najučinkovitejša pa postopna analiza  odprti problemi, ki zahtevajo prestrukturiranje problema: vpogled Izkušnje in znanje:   več predznanja: postopna analiza ali vpogled

Okoliščine reševanja:

 brez predznanja: poskusi in napake stres, časovna stiska: poskusi in napake

DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA REŠEVANJE PROBLEMOV: motivacija

      mišljenje je vedno spodbujeno z motivi: da nekaj dosežeš, se izkažeš, čim bolje opraviš delo, zaslužiš, odkriješ, pomagaš bližnjemu ...

motivacija je potrebna že za to, da sploh nekaj zaznaš kot problem pomembna notranja motivacija, ki vpliva tako na izbiro problema kot na vztrajnost in užitek pri reševanju.

reševanje zahtevnih problemov lahko doživimo kot frustracijsko situacijo (oviro na poti do cilja) prešibka storilnostna motivacija vodi do nezavzetosti, nevztrajnosti premočna motivacija (previsoki cilji) lahko zavira ali izkrivlja mišljenje (prehitro sprejmemo rešitev, ki ni optimalna, spregledamo napake ...)

DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA REŠEVANJE PROBLEMOV: čustva

      Pozitivna čustva srednje intenzivnosti spodbujajo, vzdržujejo in usmerjajo mišljenje.

Spodbudno učinkuje tudi blaga trema.

Močna čustva pa reševanje pogosto ovirajo. Če npr. doživljamo intenziven strah ali jezo, smo preveč vznemirjeni, da bi se lahko osredotočili na problem.

Mišljenje je povezano s čustvi presenečenja, radovednosti, dvoma, veselja in ponosa ob uspehu, razočaranja, žalosti, jeze ali sramu ob neuspehu.

Čustva usmerjajo mišljenje, lahko pa ga tudi izkrivljajo, npr. simpatija ali antipatija do nekoga, učinek pričakovanja zaradi naklonjenosti določenim izidom.

Mišljenje vpliva na kognitivno oceno čustvene situacije (gl. Čustva).

DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA REŠEVANJE PROBLEMOV: znanje in izkušnje

  Strokovnjaki, ki imajo obsežno in dobro povezano znanje z določenega področja, laže odkrijejo probleme, jih bolje razumejo, poznajo več različnih strategij.

Včasih pa predhodno znanje in učenje zavirata ustvarjalno mišljenje. Namesto da bi nas že naučeno spodbujalo k iskanju novega in k ubiranju drugačnih poti, nas omejuje. Pojavljajo se miselne fiksacije:   Fiksacija metode: nove probleme rešujemo z enakimi metodami kot predhodne, čeprav niso več ustrezne ali niso najbolj učinkovite.

Fiksacija funkcije: nek predmet vedno uporabljamo v določeni funkciji in postanemo zato manj sposobni, da bi ga uporabili v drugi funkciji. Torej o predmetu razmišljamo z vidika njegove običajne funkcije, ne z vidika njegovih dejanskih lastnosti. Npr. o opeki razmišljamo zgolj kot o gradbenem elementu.

DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA REŠEVANJE PROBLEMOV: sposobnosti

Dobre sposobnosti, zlasti inteligentnost, olajšajo reševanje problemov, vendar same po sebi ne zadostujejo, potrebna je tudi motivacija. Če smo zelo motivirani, lahko s tem deloma kompenziramo primanjkljaj v sposobnostih.