Transcript RAČUNALNIŠKA OMREŽJA

RAČUNALNIŠKA
OMREŽJA
Računalniško omrežje je način,kako lahko dva
ali več računalnikov pripravimo do tega, da
komunicirata med sabo,oz. “se pogovarjata
po elektronski poti”.
VRSTE OMREŽIJ


GLOBALNO OMREŽJE WAN
(Internet)



LOKALNO OMREŽJE LAN
(Intranet)


Največje prostrano omrežje. Omrežje omrežij, ki delujejo v
skladu s protokoli TCP/IP.
Lokalno omrežje, ki deluje v skladu s protokoli, veljavnimi v
Internetu.
Ekstranet

Omrežje, sestavljeno iz geografsko ločenih intranetov in
namenjeno specialnim funkcijam ali uporabniškim
skupinam. Običajno brez neposredne povezave v Internet
(npr. Bančna omrežja).
Razsežnost podatkovnih omrežij
VRSTE OMREŽIJ

Krajevno omrežje - lokalna omrežja LAN (local
area network) imenujemo omrežje računalnikov, ki
so vsi na istem kraju, npr. v isti pisarni ali v isti
stavbi.
Elementi krajevnega omrežja
omrežna kartica
kabli (UTP)
razdelilniki (hub, repeater)
mostovi (bridge)
usmerjevalniki (router)
programska oprema
Prednosti računalnikov
povezanih v krajevna omrežja




dostop do skupnih datotek in zbirk podatkov,
uporabljajo lahko omrežni tiskalnik in lahko si
neposredni izmenjujejo datoteke
omrežje se lahko uporablja za prenos zvočnih in
videoposnetkov – videokonference
z povezovanjem v omrežja in z vpeljavo omrežnega
strežnika povečamo tudi varnost - če se vsi podatki
nahajajo na enem mestu, ima omrežni skrbnik veliko
več možnosti jih zaščititi.
Zahteve za krajevno omrežje

Za povezavo dveh ali več računalnikov potrebujemo
mrežno kartico, ki jo vgradimo v vsak računalnik,
kable za povezavo, ki so različni glede na vrsto
omrežja (UTP, KOAKSIAL) in pa za UTP omrežja še
HUB, ki predstavlja povezovalni člen med
računalniki.
Izvedba z koaksialnimi kabli
Izvedba z UTP kabli
Switch – preklopno stikalo

Povezujejo računalnike v lokalnem omrežju
Prostrana omrežja (WAN)



Prostrano omrežje – globalno
omrežje WAN (wide area
network) je omrežje
računalnikov, ki se razprostira
na velikih razdaljah.
Nekatere povezave na
prostranih omrežjih potekajo po
telefonskih linijah ali celo preko
satelitov.
Prostrana omrežja pogosto
povezujejo več lokalnih omrežij
v eno samo .
Usmerjevalnik


Usmernik je naprava, ki povezuje omrežji in
dovoljuje samo določen promet.
Usmerjevalnike uporabljajo na skoraj vsakem
internetovskem križišču, in sicer za prenašanje
prometa na manjša omrežja ter za izbiro
najustreznejše poti za potovanje podatkovnih
paketov do njihovega cilja.
Protokol
Dva računalnika lahko izmenjujeta podatke le, če “govorita isti
jezik” oziroma uporabljata isti protokol. Protokol je zbirka pravil.
V internetu se uporablja skupek protokolov TCP/IP.
TCP poskrbi, da pridejo
“paketki” do cilja in se tam
postavijo v pravilni vrstni red;
če se kak izgubi, ga poišče in
ponovno pošlje.
IP določa način pretoka
podatkov prek strojne opreme
in ve za IP številko pošiljatelja
in prejemnika.
IP številka ali naslov
računalnika
je sestavljena iz štirih števil od 0-255, ločenih s piko, npr.
216.239.53.100 in ima prirejeno ime, npr. www.google.com
je dodeljena s strani posebne ustanove
je zelo iskana dobrina, še posebno zaradi vstopa mobilne
telefonije v internet
Domenski strežnik (ang. Domain Name Service) - DNS
spreminja IP v imena in obratno. Pozna vse IP in imena v
omrežju pod sabo in zna spraševati tiste nad sabo
Internet

Internet je sestavljen iz milijonov
računalnikov
(strežnikov in odjemalcev), ki se med seboj
povezujejo v veliko omrežje.

Na teh računalnikih je ogromna količina
med seboj povezanih dokumentov
(podatkov oziroma informacij), zvočnih in slikovnih
zapisov ter programov, ki so ponujeni v skupno rabo
vsem uporabnikom omrežja Internet.
Delo na internetu

Za delo na Internetu se moramo najprej povezati
na strežnik za dostop do Interneta.

Osebni računalnik, s katerim se povezujemo na
Internet, mora imeti ustrezen program za
komunikacijo s posameznim strežnikom.

Povedano drugače: Komunikacija med strežnikom
in nanj priključenimi računalniki poteka v obliki
sodelovanja programov strežnika in odjemalca.
Dostop do Interneta

Telefonski dostop
– Analogna telefonija
– Digitalna telefonija ISDN
– Brezžična telefonija
(SMS, WAP, GPRS, HSCSD, ..)
Najete linije
Kabelski internet in ADSL (asynhronous digital subscriber line)
Brezžične povezave
Strežnik

Strežnik (angl. Server) je zmogljivejši računalnik, ki
izvaja določeno nalogo kot storitev na Internetu.

Strežnik, ki omogoča dostop do interneta in prikaz spletnih strani,
imenujemo spletni strežnik.

Če nam strežnik omogoča prejemanje in pošiljanje
elektronske pošte, je to poštni strežnik.
Če pa nam strežnik omogočajo prenos podatkov, govorimo
o FTP strežniku (FTP – angl. File Transfer Protocol).

Storitve omrežja Internet

Danes nam Internetni strežniki ponujajo celo vrsto koristnih
storitev kot npr.:









svetovni splet (WWW) za pregledovanje dokumentov in
uporabo multimedije
e-pošte (e-mail)
prenos datotek (FTP)
Telnet za izvajanje programov na oddaljenem računalniku
novice in e-skupine (Usenet, oglasne deske)
Chat za živo dopisovanje
Internetna telefonija in video konference
e-poslovanje (varne strani za e-banke, e-trgovine, e-knjižnice,
...)
...
WWW
SVETOVNI SPLET
WWW – svetovni splet






najbolj priljubljena storitev v internetu,
rodil se je leta 1989 v Evropskem laboratoriju za fiziko
(CERN) v Ženevi, kjer je dobil tudi ime svetovni splet
WWW ,
sprva je bil splet zasnovan samo na besedilu,
danes, pa lahko spletna stran, ki je narejena z jezikom
HTML , vsebuje besedilo, slike, zvok, video, animacije in
druge interaktivne elemente,
te strani so shranjene v računalnikih (strežnikih) po vsem
svetu,
za dostop do spleta morate najprej namestiti spletni
brskalnik
( web browser), kakršna sta Netscape Communicator in
Microsoft Internet Explorer, ki sta najbolj razširjena med
uporabniki in celo brezplačna.
WWW
omogoča uporabnikom, da prikazujejo in si
ogledujejo internetne strani
vsaka datoteka ima svoj URL (ang. Uniform
Resource Locator) naslov, ki je sestavljen iz:
http://www.sentvid.org/pot_do datoteke/_ime_datoteke
protokol
ime ali IP številka
Spletni brskalniki

Za pregledovanje spletnih strani lahko uporabimo
poljuben spletni brskalnik. Najbolj priljubljena sta:



Microsoft Internet Explorer in
Netscape Navigator
Učinkovito iskanje informacij po svetovnem spletu
je večinoma plod izkušenj in je toliko lažje, če vemo
za pravi iskalnik. Vsak iskalnik ima svoje prednosti
in slabosti. Da bo iskanje dalo čim boljše rezultate
vam svetujem, da uporabite nekaj brskalnikov.
MOŽNOSTI PRI ISKANJU S PROGRAMI

Pri iskanju je največkrat težava v tem, da programu ne znamo
povedati, kaj nas zanima.

Nekaj namigov pri iskanju:

Razlikovanje velikih/malih črk (case sensitivity):

Vpisujte fraze - rezultati bodo veliko boljši, če namesto navadnih besed
vpisujemo več besed v obliki fraz. Večina iskalnikov ima frazo mišljeno
kot besede med narekovaji ("fraza"), drugi pa imajo pod vnosnim poljem
možnost izbiranja iskanja po frazah ali po besedah.

Poskusite znova - če rezultat ni pravi, je mogoče da morate le
bolj/manj natančno še enkrat opredeliti želeno stvar.

Ključne besede izbirajte premišljeno

Vaja dela mojstra - več boste iskali, lažje se boste dokopali do
pravih spletnih naslovov.
KAJ POMENIJO KRATICE ?

DNS (Domain Name System) - računalniki za
povezavo z drugimi računalniki uporabljajo IP
številke, imenski strežniki služijo pretvorbi
ljudem razumljivih imen v IP številke (in
obratno), naprimer strežnik www.arnes.si se
oglaša na IP številki 193.2.1.87

IP številka - številka, ki jo ima vsaka naprava,
povezana v globalni internet, podobno kot
telefonska številka v telefonskem omrežju

WWW – world wide web – svetovni splet
omogoča uporabo multimedijskih tehnik,
(predstavitev zvoka, animacije, grafike, videa, slik in
teksta).

HTML - HyperText Markup Language – jezik za
opis spletnih datotek. Opišemo, kako želimo, da je
videti spletna stran v brskalniku.
Elektronska pošta
deluje podobno kot navadna
naslov je najbolj pogosto tak:
[email protected]čunalnik
protokol SMTP za pošiljanje in
POP3 za sprejemanje pošte
program (npr. Outlook,
Eudora...)
Povezovanje v omrežje s klicem
Izberemo ponudnika Internet storitev
 klicna številka
 uporabniško ime in geslo
 poštni predal in poštni naslov
Nastavimo potrebno programsko opremo
 nastavitev TCP/IP protokola
 nastavitev omrežja na klic
 nastavitev ustreznih programov za spremljanje
Iskalniki
Domači:
 www.slowwwenia.com
 www.matkurja.com
 www.sloVista.com
 www.najdi.si
Tuji:
 www.yahoo.com
 www.altavista.com
 www.infoseek.com
Je računalnik priklopljen?
START  MSDOS  C:/WINDOWS 
nslookup ime.strežnika
dobimo IP
ping ime.strežnika
najdemo strežnik
tracert ime.strežnika
zaporedje DNSjev
Zgodovina Interneta

Internet deloma rojen kot projekt agencije ARPA
(Advanced Research Projects Agency) pri ameriškem
obrambnem ministrstvu.

Osnovna ideja: povečati varnost podatkov in ohraniti
dostop do njih ob morebitnem vojaškem spopadu.

Varnost podatkov večja, če so podatki distribuirano
nameščeni na različnih računalnikih, dostop do
podatkov pa je možen po različnih povezavah.
Zgodovina Interneta: 60-ta leta
Udejanjenje osnovne ideje
1962: Objavljene raziskave o paketno-preklopnih mrežah,
1967: javno predstavljena shema bodoče mreže agencije
ARPA,
1969: eksperimentalno omrežje ARPANET: 4 povezani
računalniki na univerzah UCLA, Stanford, UCSD
in Utah.
Zgodovina Interneta: 70-ta leta


Sodelovanje civilnih raziskovalnih organizacij,
začetek preoblikovanja v hrbtenico,
1972: 37 povezanih računalnikov,
1972: prvi program za elektronsko pošto;
1972: prva verzija programa Telnet za delo na oddaljenem
računalniku (NCSA),
1972: priključeno prvo omrežje, ki ni nastalo v okviru
ARPANET: ALOHAnet.
Zgodovina Interneta: 70-ta leta
1973: Prva verzija programa FTP za prenos datotek med
računalniki,
1973: ARPANET povezan z Anglijo in Norveško,
1974: prva verzija družine protokolov TCP/IP
1974: prvi javni ponudnik storitev omrežja ARPANET:
začetki komercializacije omrežja.
Zgodovina Interneta: 80-ta leta

Pospešeno nastajanje in priključevanje novih
velikih omrežij.

Omrežje postaja Internet v današnjem pomenu
besede.

Omrežje postaja prepočasno.
Zgodovina Interneta: 80-ta leta
1982: Prvi namizni, pozneje osebni računalniki eksponentno naraščanje zahtev za priključitev v
omrežje,
1983: TCP/IP postane standardni protokol omrežja “lepilo Interneta”,
TCP/IP postane sestavni del operacijskega sistema
UNIX
1983: ARPANET postane neobvladljiv za vojsko; razpade
na ARPANET in MILNET
1986: NSF (National Science Foundation) uvede hitrejšo
hrbtenico NSFNET,
NSF financira razvoj hrbtenic na ameriških
univerzah in njihovo vključevanje v Internet.
Zgodovina Interneta: 80-ta leta
1987: Število Internetnih strežnikov preseže 10,000.
1988: Število Internetnih strežnikov preseže 60,000.
Črv Internet worm prizadane 6.000 strežnikov.
1989: Število Internetnih strežnikov preseže 100,000.
1989: Evropski ponudniki Internetnih storitev ustanovijo
RIPE (Reseaux IP Europeens), ki koordinira
administriranje Interneta na evropski ravni.
Zgodovina Interneta: 90-ta leta

Tehnična zasnova Interneta ustaljena,

nove tehnične rešitve v hitrosti prenosa,

razvoj orodij za urejanje informacij (dokumentov),

izrazita potreba po orodjih za odkrivanje
informacij (dokumentov).
Zgodovina Interneta: 90-ta leta
1990: Arpanet ukinjen.
1990: v uporabo pride Archie, prva resna aplikacija za
odkrivanje internetnih informacijskih virov,
1991: v uporabo pride Gopher za menujsko ureditev
informacijskih virov,
1991: v uporabo pride Wide Area Information Servers
(WAIS), distribuirani internetni iskalnik,
1991: prva verzija WWW - nova paradigma: globalni
hipertekst,
1991: objavljen algoritem PGP (Pretty Good Privacy),
Zgodovina Interneta: 90-ta leta
1991: promet po NSFNET preseže 1 trilion bajtov/mesec.
1992: v NSFNET se vključi Slovenija (domena .si).
1992: število strežnikov preseže 1.000.000.
1993: Mosaic, grafični pregledovalnik za WWW,
1994: prvi Internetni radio prične oddajati iz Las Vegasa.
1994: prvi “spam”, reklama za loterijo razposlana z e-pošto; prvo
spletno reklamno sporočilo (“banner”).
1994: Ustanovljen Trans-European Research and Education
Network Association (TERENA). Namen: pospeševanje
omrežne infrastrukture v izobraževanju in raziskavah.
Zgodovina Interneta: 90-ta leta
1995: Promet po WWW preseže promet s ftp.
1995: V uporabo pride RealAudio, programska oprema za
poslušanje glasbe v (skoraj) realnem času.
1995: Sun objavi Javo, prvi programski jezik prilagojen razvoju
spletnih aplikacij.
1995: NSFNET ukinjen. Nova, hitrejša hrbtenica.
2000: Število spletnih strani, ki jih je mogoče indeksirati, preseže 1
milijardo.
2000: EU ustanovi Géant, evropsko gigabitno raziskovalno
omrežje.
2000: Napster.