Transcript Kaj je intenet

MULTIMEDIA
Kako deluje internet ?
dr. Branislav ŠMITEK
Opozorilo !
Literatura napisana v tem poglavju daje pogled na internet in na
posamezne teme, ki lahko koristijo razvijalcu multimedije za svetovni
splet (World Wide Web).
To poglavje ne govori o tem kako se priklopimo in uporabljamo
internet, kako nastavimo strežnike in gostitelje, kako instaliramo in
uporabljamo programe, ali kaj naredimo ko dobimo elektronsko
sporočilo.
Kazalo
Kako deluje intenet ?
Opozorilo ! …………………………………………………………………………..2
Zgodovina interneta ……………………………………………………………...4,5
Internetworking ……………………………………………………………………..6
Internet naslovi ………………………………………………….………7
Top-Level domains ( višje nivojske domene ) …….8, 9, 10
Ameriške domene in državne kode ………………………11
IP naslovi ……………………………………………………12
Priključki ( Connections ) ………………………………………………………..13
Bandwidth Bottleneck …………………………………………………14
Internet storitve ( internet service ) ……………………………………………..15
Tipi formatov ( MIME-type ) …………………………………………..16
Svetovni splet ( World Wide Web ) ……………………………………………..17
Multimedija v mreži ……………………………………………………18
Zgodovina interneta
Ameriško obrambno ministrstvo je spoznalo (1969), da so omrežja zelo pomembna, a
vendar se je bilo nanje skoraj nemogoče zanesti. Zato so raziskovali, kako bi jih lahko
naredili odpornejša in sposobna preživeti tudi v primeru vojne. V okviru projekta so
razvili zamisel o delovanju računalniškega omrežja, ki se je najprej imenovalo ARPAnet,
po agenciji Advanced Research Projects Agency, ki ga je ustvarila. ARPAnet je bil v
začetku mišljen kot raziskovalno omrežje, ki naj bi povezovalo različne službe
obrambnega ministrstva ZDA.
Čeprav je bil ARPAnet zgrajen z vojaškimi sredstvi, so ga večinoma razvili na univerzah.
Nekaj delov je bilo sicer strogo zaupnih, večina ARPAneta pa je bila dokaj odprta. Tako
so naredili omrežje stabilnejše, odpornejše, dostopnejše in predvsem uporabnejše.
Projekt je bil velik uspeh.
Veliko pogovorov na ARPAnetu o tem, kako izboljšati tehnologijo, je pripeljalo do
razprave o drugih temah, na primer o iskanju najboljšega načina za prenašanje informacij
po novem omrežju. Elektronska pošta je bila med prvimi standardiziranimi zadevami,
sledil pa ji je prenos datotek in novic.
Zgodovina interneta
Nobena od omenjenih zmožnosti sistema ni bila razvita komercialno ali zasebno - vse so
naredili ljudje, navdušeni nad mislijo, da ustvarjajo splošen standard, ki bo koristil vsem. Ta
odprtost in izobraževalna usmerjenost sta še danes glavni značilnosti Interneta.
Tabela 1: Prikaz eksplozije interneta med 1981 in 1998
datum
gostitelji
datum
gostitelji
datum
gostitelji
Avgust 1981
213
Julij 1988
33 000
Januar 1994
2 217 000
Avgust 1983
562
Januar 1989
80 000
Januar 1995
4 852 000
Oktober 1985
1961
Januar 1991
376 000
Januar 1996
9 472 000
Februar 1986
2308
Januar 1992
727 000
Januar 1997
16 146 000
Januar 1993
1 313 000
Januar 1998
29 670 000
December 1987 28 174
Internetworking

“network” ( omrežje ) je množica računalnikov, od katerih je eden
strežnik, drugi pa so odjemalci ( server/client )

strežnik omogoča prenos podatkov, e-pošto, tiskanje dokumentov

LAN ( Local Area Network ) omogoča uporabo vseh programskih in
strojnih resoursov v mreži

WAN ( Wide Area Network ) povezava večih LAN-ov

na internet se lahko preko strežnika priključijo domači računalniki ;
vsak pa ima svoj IP naslov
Internet naslovi

Top-Level domains ( višje nivojske domene )

Ameriške domene in državne kode

IP naslovi
Top-Level domains
( višje nivojske domene )

Domena ( del naslova, ki izraža lokacijo ali vrsto strežnika )

protokol ( način sporazumevanja z računalniki )

DNS ( Domain Name System ); njihova naloga je dodeljevanje imen in
naslovov klientom ( TCP/IP - Transmisision Control Protocol/Internet
Protocol ) protokol, ki se uporablja v ineternetu
Te domene so postavljene v kategorijo za oskrbo uporabnikov na internetu
Pomen končnic v naslovu strežnika
Predlogi za nove kratice
.com
.edu
.gov
.int
.mil
.net
.org
.firm
.shop
.web
.arts
.rec
.info
.nom
komercialne organizacije
izobraževalne organizacije
ameriške vladne organizacije
mednarodne organizacije
ameriška vojska
upravitelji glavnega omrežja interneta
neprofitne organizacije
za podjetja
trgovine
spletne organizacije
umetniki
šport in rekreacija
informacijski servisi
osebe
Poleg višje nivojskih domen so tudi drugo nivojske domene
( second-level domains ). Več teh domen ima priključenih več
računalnikov v krajevnem , regionalnem, mednarodnem okolju.
Tako kot v ruski matrioški, so v epicentru skupne domene še druge
domene oz. delovne postaje.
Ameriške domene in državne kode






Dvo črkovna domena ( .US ) temelji na opredelitvi države, uporabljajo pa jo, v
Ameriki:
zvezne, državne, in krajevne agencije
državne univerze, srednje, tehnične, privatne in osnovne šole
knjižnice, policijske in gasilske postaje
navadni državljani
Dvo črkovna državna koda temelji na ISO standardu
Pomen končnic v naslovu strežnika ( mednarodne oznake držav )
.si Slovenija .ca Kanada
.fr Francija
.mk Makedonija
.at Avstrija
.cz Češka
.hr Hrvaška
.ru Rusija
.au Avstralija .de Nemčija .hu Madžarska .uk Anglija
.be Belgija
.es Španija
.it Italija
.yu Jugoslavija
IP naslovi

To so pravi internet naslovi. Sestavljajo jih štiri številke,
ločene s pikami ( npr. 193.120.2.24 )

te naslove podeljujejo Internet ponudniki storitev
Internet Service provider ( ISP )

tako se internet naslovi , ko ga napišemo v naslovno
vrstico, spremenijo v številke in preverijo v velikih bazah
Priključki ( Connections )


Internet lahko uporabljamo le, če je računalnik priključen v mrežo v
službi ali šoli
doma pa moraš imeti programsko opremo, modem, “dial-up account”,
telefonsko linijo, ter internetnega ponudnika ( internet service
provider ali online service )
Programska
oprema
modem
ISP
Dial-up Telefonska linija Online service
Zmogljivost prenosa


Širina pasu (Bandwidth) pove koliko podatkov v bitih na sekundo ( bps ) lahko
prenesemo iz enega računalnika na drugega v določenem času
čim hitreje je, tem manj časa bomo porabili za nalaganje in shranjevanje
besedila,
slike,
zvoka,
animacije
Avto drvi v ...
Nekaj metod za prenos podatkov
ime
bandwidth
komentar
33.6 K
33,600 bps
modem
56 K
56,000 bps
modem, najeta linija
ISDN
56,000- 128,000 bps
Integrated Service Digital Network
Cable Modem 300,000 in 1,500,000 bps
preko TV kabla
EtherNet
10,000,000
Network Hardware and protocol
Internet storitve
( internet service )

Za monoge uporabnike internet pomeni svetovni splet ( WWW ); vendar je
to le ena od internet storitev

druge storitve so še e-pošta, prenos podatkov, realno časovno klepetanje
z besedilom, zvokom, videom
Internet storitve
http
hypertext transfer protocol
Usenet
USErs NETwork
Gopher
za menije na internetu
ftp
File Transfer Protocol
Telnet
Mud
Multiuser Dimension
Pop
Post Office Protocol
Irc
Internet Relay Chat
Smtp
Simple Mail Transport Protocol
Tipi formatov ( MIME-type )


MIME - Multipurpose Internet Mail Extensions
Standardni formati za ustvarjanje multimedije na internetu
Avdio:
Aif, Aifc, Aiff, Au, Ra, Ram, Snd, Wav
Video:
Avi, Mov, Movie, Mpe, Mpg, Mpeg, Qt
Image: Ief, Jpeg, Jpg, Ppm, Rgb, Ras, Tif, Gif
Text:
htm, html, latex, rtf, txt, pdf
Svetovni splet
( World Wide Web )





Ustvaril Tim Berners-Lee leta 1989 v laboratoriju CERN
Pri tem novem HTTP ( Hypertext Transfer Protocol ) protokolu se je
potrebno držati nekaterih pravil:
1. Vzpostavi zvezo
2. Zahtevek za poslan dokument
3. Pošlji dokument
4. Prekini zvezo
format za odpiranje strani je HTML ( Hypertext Markup Language )
na njem so lahko povezave do drugih strani
tako lahko uporabnik deska od dokumenta do dokumenta v HTML
Multimedija na internetu



HTML multimedija se bo
programirala v jeziku Java ,
Javaskriptu, posebnimi plug-ini
in predvajalniki
za ustvarjanje učinkovite
multimedije je potrebno poleg
poznavanja osnov in elementov
multimedije tudi znanje o tem,
kako narediti HTML
dobre multimedijske strani
imajo vmesnike, besedila,
slike, zvočne učinke in
animacije