Gospodarstvo slovenskih de*el v 15. in 16. stoletju

Download Report

Transcript Gospodarstvo slovenskih de*el v 15. in 16. stoletju

 Mesta so na Slovenskem začela nastajati v 13.
stoletju.
 Njihovo število se je povečalo v 15. stoletju v
povezavi s turškimi vpadi.
 Največja in najpomembnejša mesta na Slovenskem
so bili Ljubljana, Trst, Beljak, Ptuj in Koper.
 Ljubljana je imela na prehodu v novi vek okoli šest
tisoč prebivalcev.
 S širjenjem in naraščanjem števila
mest je bil povezan razmah obrti
in trgovine, z njima pa denarno
gospodarstvo.
 V mestih na Slovenskem so
prevladovali obrtniki.
 V mestih pa je poleg meščanstva
živelo tudi plemstvo, saj so jim
omogočala večje udobje.
 Na podeželju so se ukvarjali s poljedelstvom in
živinorejo.
 Pri obdelovanju so uporabljali triletno kolobarjenje s
praho, pozneje pa so namesto tega sejali ajdo.
 Glavne poljedelske rastline so bile pšenica, rž,
ječmen, oves in proso.
 Živinoreja je imela pomembno vlogo predvsem v
hribovitem in gorskem svetu.
 V isti vasi so lahko živeli podložniki
različnih zemljiških gospostev.
 Podložnik je moral fevdalcu dajati
pravdo, ki je bila izražena v denarju
ali naturalnih dajatvah.
 Ponekod na Slovenskem je bil
razširjen kolonat.
 Na prehodu v novi vek je bilo gospodarstvo
slovenskih dežel še pretežno kmetijsko.
 V 16. stol. Je svoj prvi vrhunec doseglo rudarstvo in
fužinarstvo.
 Naj pomembnejša je bila proizvodnja železa, ki so ga
pridobivali v fužinah.
 Začeli so uporabljati vodno silo in pridelovanje železa
preselili k rekam in potokom.
 Čas za predelavo železove rude
se je skrajšal z uveljavitvijo
visokih talilnih peči (plavžev).
 Uveljavile so se nove oblike proizvodnje:
- Založništvo ( v platnarstvu, sitarstvu, proizvodnji
obutve)
- Manufakture so se pojavile v fužinarstvu (manufakture
orožja)
 Lastniki podjetij, fužin in rudnikov so bili meščani.
 Na Primorskem je bila zelo
pomembna proizvodnja soli.
 Razmahnilo se je trgovanje v notranjosti kot tudi na
daljše razdalje.
 Skozi slovenske dežele je vodila pomembna trgovska
pot v italijanska mesta.
 Okrepile so se tudi trgovske vezi z nemškimi in
hrvaškimi deželami. Kmalu so se v trgovino vključili
tudi kmetje in zemljiški gospodje.
 Na voljo je bilo najrazličnejšo blago, kar je pritegnilo
domače in tudi tuje trgovce.