RAZMISLEK O DRŽAVNIH POMOČEH ZA FINANCIRANJE JAVNE INFRASTRUKTURE

Rethinking State Aid Rules for the Financing of the Public Infrastructure

Mag. Petra Ferk [email protected]

Okrogla miza, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, 30. maj 2013

JAVNI PROJEKTI in DRŽAVNE POMOČI

1.

JAVNI PROJEKTI ZA ZAGOTAVLJANJE IN IZVAJANJE

NEGOSPODARSKIH STORITEV SPLOŠNEGA POMENA

2.

JAVNI PROJEKTI ZA ZAGOTAVLJANJE IN IZVAJANJE

STORITEV SPLOŠNEGA GOSPODARSKEGA POMENA

3.

JAVNI PROJEKTI ZA

(IZ)GRADNJO INFRASTRUKTURE

Izhodišče

Člen 107 PDEU (prejšnji člen 87 PES) 1. Razen če Pogodbi ne določata drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

1. NEGOSPODARSKE STORITVE SPLOŠNEGA POMENA

 Storitve splošnega pomena so lahko gospodarske ali negospodarske narave.

 Negospodarske dejavnosti:  izvajanje javne oblasti / javnih nalog: zračnega prometa, izvajanje nekaterih javnih nalog na letališčih, nadzorom onesnaženja in (v varnostjo pomorskega pristanišču), organizacija, izvrševanje zapornih kazni, vojska, policija nadzor in varnost prevoza, nadzorom financiranje in  Socialne narave ( posameznika social services ): zdravstvo, obvezne in dodatne sheme socialnega zavarovanja, službe, naslovljene na  Pri storitvah splošnega pomena na področju socialne varnosti, ki so lahko gospodarske ali negospodarske, se pravila EU za konkurenco uporabljajo samo, kadar so te storitve gospodarske narave → Loči: Socialne storitve splošnega gospodarskega pomena (!) Vir:  SVOBODA USTANAVLJANJA, SVOBODA ZAGOTAVLJANJA STORITEV  PRAVILA O VARSTVU KONKURENCE PDEU NE VELJAJO!

2. STORITVE SPLOŠNEGA GOSPODARSKEGA POMENA

 Področja:    elektronske komunikacije osnovne poštne storitve energetika: elektrika, plin   transport drugo: ravnanje z odpadki, oskrba s pitno vodo ...

Vir: http://www.posta.si/index.aspx

 SVOBODA USTANAVLJANJA, SVOBODA ZAGOTAVLJANJA STORITEV  PRAVILA O VARSTVU KONKURENCE PDEU!

(Okrogla miza 2012!)



C-280/00, ALTMARK (2003)

Nadomestilo za izvajanje obveznosti gospodarske javne službe ne predstavlja državne pomoči po prvem odstavku 107. člena PDEU, če (kumulativno):  podjetje, ki prejema nadomestilo, mora dejansko izpolnjevati obveznosti javne službe, ki morajo biti jasno opredeljene;  parametri, ... , morajo biti določeni vnaprej na objektiven in pregleden način ...;   nadomestilo ne sme biti višje od tistega, kar je nujno za kritje vseh ali dela stroškov, ki jih je povzročilo izpolnjevanje obveznosti javne službe ...; izbira podjetja, ... , naj poteka po postopku oddaje javnega naročila / raven potrebnega nadomestila se določi na podlagi analize stroškov, povprečnega, dobro vodenega podjetja. Vir: Clip Art

ALMUNIA PAKET (2011-2012)

zamenjal Monti-Kroes paket (2005)

1.

2.

3.

SPOROČILO

Komisije o uporabi pravil Evropske unije o državni pomoči za nadomestilo, dodeljeno za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, C(2011) 9404 konč., Bruselj, 20.12.2011;

SKLEP

Komisije z dne 20.12.2011 o uporabi člena 106(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije za državno pomoč v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljenega nekaterim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, C(2011) 9380 konč., Bruselj, 20.12.2011; Sporočilo Komisije –

OKVIR

Evropske unije za državno pomoč v obliki nadomestila za javne storitve, C(2011) 9406 konč., Bruselj, 20.12.2011;

4.

UREDBA

Komisije (EU) št. 360/2012 z dne 25. aprila 2012 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči

de minimis

za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena; UL št. L 114 z dne 26. aprila 2012, str. 8.

3. GRADNJA JAVNE INFRASTRUKTURE

Do leta 2011 Komisija javnega financiranja infrastrukturnih projektov ni obravnavala v luči državnih pomoči, v kolikor je bila infrastruktura potem javna in pod nediskriminatornimi pogoji dostopna številnim uporabnikom.

T-443/08 in T-455/08, Leipzig-Halle C-288/11 P, Leipzig-Halle

(19. 12. 2012) Vir: .

      

Dejansko stanje

Letališče Leipzig Halle upravlja družba

FLH

(Flughafen Leipzig-Halle GmbH), ki je hčerinska družba družbe MF (Mitteldeutsche Flughafen AG), katere delničarji so

deželi Saška in Saška Anhalt ter mesta Dresden, Halle in Leipzig

Družba

MF

se je leta 2004 odločila, da bo zgradila novo južno vzletno pristajalno stezo (nova južna steza), ki naj bi se financirala iz

kapitalskega vložka

v znesku približno 350 milijonov EUR, ki naj bi ga v družbi MF in FLH vložili njuni javni delničarji Skupina

DHL

, ki deluje v sektorju ekspresnih pošiljk in je v stoodstotni lasti družbe Deutsche Post AG, se je po pogajanjih z evropsko več letališči odločila, da z letom 2008 svoje vozlišče za zračni tovorni promet preseli iz Bruslja (Belgija) v Leipzig Halle Družbe FLH, MF in DHL Hub Leipzig GmbH so v letu 2005 podpisale

sporazum

:

okvirni

družba FLH je zavezana, da zgradi novo južno stezo in spoštuje preostala jamstva ves čas trajanja sporazuma, kot je to, da mora zagotoviti, da bo družba DHL lahko stalno delovala na navedeni stezi in da bo lahko najmanj 90 % letalskih prevozov, ki jih opravlja družba DHL ali se opravljajo zanjo, s te steze izvedenih kadar koli Dežela Saška je izdala katerim

pismo o nameri

v korist družb FLH in DHL Hub Leipzig, s jamči za finančno uspešnost družbe FLH za čas trajanja okvirnega sporazuma in zagotavlja, da bo odškodnino, če letališča Leipzig-Halle ne bo več mogoče uporabljati, kot je bilo načrtovano dežela Saška družbi DHL Hub Leipzig izplačala Nemčija je Komisiji priglasila nameravane ukrepe, Komisija pa je v letu 2006 Nemčijo obvestila, da se je odločila začeti postopek po drugem odstavku 108. člena PDEU Postopek se je nanašal na okvirni sporazum, pismo o nameri in kapitalski vložek.

Poudarki



gradnja in upravljanje (regionalnih) letališč iz razloga razvoja trga ni več izključeno iz nadzora pravil o državnih pomočeh EU

(

MIMO Smernic 1994 / 2005

) in te naloge se ne morejo predmet nadzora več obravnavati kot javne naloge, ki načeloma niso državnih pomoči ← SKLIC NA: C-82/01P, Aéroports de Paris (2002); tudi T-196/04, Ryanair (2008)  družba FLH z upravljanjem (regionalnega) letališča in nove južne steze opravljala gospodarsko dejavnost, upoštevajoč, da vse dejavnosti upravljavca letališča niso nujno gospodarske narave (dejavnosti, ki so povezane z izvajanjem javnih pooblastil) –

pomemben dejavnik je razvoj trga !

 gospodarska ali negospodarska

narava poznejše uporabe zgrajene infrastrukture nujno določa naravo dejavnosti njene gradnje

(nova vzletno pristajalna steza poveča kapaciteto letališča in vpliva na povečanje ekonomske aktivnosti upravljavca) 

dejavnosti gradnje upravljanja

(južne steze in njenega financiranja)

ni mogoče / treba ločiti od

(letališke infrastrukture), ki pomeni gospodarsko dejavnost, v kolikor gradnja (nove južne steze) kot taka po svoji naravi ali namenu ne pomeni izvajanja nalog v zvezi z javnimi pooblastili 

podjetje v javni lasti je lahko obenem prejemnik in dajalec

različnih ukrepov

pomoči

glede

Relevantnost sodbe za druga področja

 Komisija: Financiranje infrastrukture (z izjemo nalog s varnosti, varovanja področja javnih pooblastil, npr.

…) je relevantno z vidika državnih pomoči.

 Komisija: Zgolj financiranje infrastrukture, ki pozneje ni ekonomsko izkoriščana in ki je zgrajena v interesu pomočeh (npr. javne ceste, ki jih ne izkorišča koncesionar, parki, igrišča… odprta splošni javnosti).

splošne javnosti izključena iz domene uporabe pravil o državnih  Note DG Comp. to DG Regio (COMP/03/2011/):

→ širok pristop Komisije → strog pristop Komisije

 Komisija je vzela pod drobnogled tudi druga področja infrastrukture: športna infrastruktura, pristanišča, širokopasovni internet, čistilne naprave … → vse je treba priglasiti ↓

TEŽAVE / KRITIKE V PRAKSI E.g. Uppsala arena

Ukrepi, ki lahko predstavljajo nedovoljeno državno pomoč v kontekstu financiranja javne infrastrukture

 neposredno financiranje / kapitalski vložek,  garancije oz. jamstva,  razne oblike finančne pomoči kot npr. nizke obrestne mere,  navzkrižno subvencioniranje,  netržni pogoji za uporabo infrastrukture, netržni pogoji za sklepanje najemnih pogodb oz. nenormalno nizke najemnine za javno infrastrukturo,  cena zemljišča v transakciji,  razvoj oz. komunalna oprema zemljišča

Presoja Komisije



Glede na prakso Komisije je treba identificirati vse potencialne prejemnike in učinke na podlagi analize

case-by-case



Pogoj

sine qua non:

relevantnih trgov: pravilna identifikacija in analiza vseh → navzgor, navzdol:



lastništvo, upravljanje



gradnja



uporabniki → in sosednjih

Dokrina „Decoder“

Odločba Komisije o državni pomoči za subvencioniran nakup digitalnih sprejemnikov (2007/374/ES)

 Posredna prednost lahko spada na področje uporabe 107/1 PDEU (C-382/99, C-156/98).

 Dokrina „Decoder“: tudi če javna sredstva, dodeljena neposrednim končnim uporabnikom, ne predstavljajo državne pomoči, lahko ukrep posredno koristi sosednjim trgom – v tem primeru: 1.

2.

3.

izdajateljem televizijskega programa, ki delujejo na digitalnih prizemnih in kabelskih platformah [DA]; operaterjem omrežij, ki prenašajo signal [DA], in proizvajalcem sprejemnikov [NE]

Prenos doktrine na infrastrukturno področje

 Smernice Evropske unije za uporabo pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij (2013/C 25/01): Uporaba konkurenčnega izbirnega postopka zagotavlja, da je vsaka pomoč omejena na najmanjši znesek, potreben za posamezen projekt, vendar ne izključuje pomoči, saj javni organ izbranemu ponudniku kljub temu zagotovi subvencijo (na primer v smislu „financiranja vrzeli“ ali prispevka v naravi), poleg tega pa je namen takega postopka prav izbira upravičenca do pomoči. […] Poleg neposrednega upravičenca do pomoči lahko med posredne upravičence spadajo tudi tretji operaterji, ki pridobijo grosistični dostop do subvencionirane infrastrukture.

 Kritike: pomanjkanje (splošne) metodologije za opredelitev trgov – navzgor, navzdol in sosednjih.

Kako se izogniti državni pomoči pri financiranju javne infrastrukture?

    

Test Altmark

→ če ni izpolnjen:

Test zasebnega investitorja

(

MEIT – Market Economy Investor Test

): V kolikor javni organ v zvezi z financiranjem gradnje, lastništva in/ali upravljanja, ravna na enak način kot zasebni investitor na trgu, na istem nivoju trga ni državne pomoči, vendar pa lahko pride do državne pomoči pri trgih navzdol (

Decoder

) → omejitve MEIT (

Chronopost I

): A ga je sploh mogoče zagotoviti, če je empirično dokazano, da podobna infrastruktura še nikoli ni bila zgrajena s strani zasebnega sektorja ali pa vsaj kot PPP?

→ za nobeno (regionalno) letališče še ni bil izpolnjen (!)

Javni razpis

: zagotavlja, da je vsaka pomoč omejena na najmanjši znesek, potreben za posamezen projekt, vendar ne izključuje pomoči pri trgih navzdol (

Decoder

)

Odprt dostop Primerjalne cene

(

Benchmark prices

)

Dodatne informacije

+ NOVO

Hvala za pozornost!

Mag. Petra Ferk

E:

petra.ferk

@pppforum.si

,

S:

www.pppforum.si