Transcript PRESENTATION NAME

ABSOLUTIZEM
Značilnosti
•
•
•
•
Prevladujoča oblika vladanja v 16. in 17. stoletju.
Centralizacija oblasti, o vseh državnih zadevah odloča vladar.
Neomejena oblast vladarjev – odgovorni so le bogu.
Razvejana državna uprava (uradništvo), ki vladarju pomaga
voditi državne zadeve.
• Vladarji se opirajo na uradništvo, vojsko in cerkev.
MERKANTILIZEM
• je gospodarska teorija, ki:
–
–
–
–
podpira uvoz poceni surovin in izvoz dragocenih izdelkov,
skuša doseči večji izvoz kakor uvoz,
spodbuja gradnjo novih, boljših prometnih povezav,
zaščita domače proizvodnje in trgovine z visokimi carinami.
Pojavi se zaradi vedno večjih finančnih potreb države
(razkošno življenje, visoke plače uradnikov, vzdrževanje
najemniške vojske).
Povzroči tekmovanje za kolonije in prevlado na morju →
vojne med evropskimi državami.
ŠPANIJA
• Vlada ji Filip II.
• Pod Španijo spadajo kolonije v Ameriki in današnja Nizozemska.
Ko pridobi še Portugalsko postane najmočnejši vladar v Evropi.
• Filip je skušal nadzorovati vse zadeve v državi.
• Zaradi bogatih kolonij je bila Španija zelo bogata in močna
država. Bogastvo je omogočalo vzdrževanje ogromne vojske.
ŠPANIJA
• Filip II je bil izredno goreč KATOLIK
in si je zadal cilj iz države pregnati
vse protestante (območje današnje
Nizozemske).
• Zaradi tega se zaplete v vojno z
Anglijo (Elizabeta I).
• V vojni je bil poražen (neurje) in
angleška zmaga je pomenila konec
španskega obvladovanja morij in
začetek angleške prevlade na
svetovnih morjih.
FRANCIJA
• Utemeljitelj absolutizma v Franciji je Ludvik XIII → neha sklicevati
stanove, v tridesetletni vojni pridobi ozemlje Alzacije in Lorene.
• v njegovem času Francija postane najmočnejša država v Evropi,
francoščina pa diplomatski jezik sveta.
FRANCIJA – Ludvik XIV.
• Nasledi ga Ludvik XIV. → Država to sem jaz (vse odločitve sprejema
sam); ima se za božjega namestnika na zemlji (sončni kralj);
svetovalce izbira iz vrst meščanstva in jih zasipa z bogatimi darili.
• GOSPODARSTVO: merkantilistična politika. Denar ki priteka v
državno blagajno porabi za plače uradnikov, vojne in razkošno
življenje. Sezidati da palačo Versailles.
• ZUNANJA POLITIKA: ima številčno in sodobno opremljeno vojsko.
Zaplete se v dolgotrajno vojno s Španijo, v kateri pa ni uspešen.
• Zaradi razkošnega dvornega življenja in stalnih vojn je bila Francija
finančno izčrpana.
NIZOZEMSKA
• V 16. stoletju je bila del Španije. Obsegala je današnjo
Nizozemsko, Belgijo, Luksemburg in del severne Francije.
• Španski kralj ji je ves čas zviševal davke in preganjal
protestantizem.
• Nizozemske pokrajine se uprejo in nizozemska vojna za
neodvisnost se konča z odcepitvijo, ki jo prizna tudi Španija.
NIZOZEMSKA
• Nizozemska postane uspešna trgovska in pomorska sila.
• V mestih začnejo nastajati velike banke.
• Zaradi trgovanja nizozemski trgovci ustanovijo Vzhodnoindijsko
družbo.
• Nizozemska ustanovi prvo borzo.
• Ustanavljajo svoje kolonije.
ANGLIJA
• Elizabeta I. je vladala s pomočjo
parlamenta, ko umre pride na oblast
dinastija Stuart iz Škotske. Novi kralj
skuša omejiti moč parlamenta to pa
povzroči upor plemstva.
• Razmere se še zaostrijo, ko zavlada
njegov sin, ki hoče ukiniti parlament in
zavladati absolutistično. To povzroči
šestletno DRŽAVLJANSKO VOJNO.
• V vojni kralja Karla I. obglavijo in zavlada
OLIVER Cromwell, ki je vodil upor proti
kralju. Po njegovi smrti prestol
prevzameta Karlova sinova, ki se zopet
spreta s parlamentom.
ANGLIJA
• 1688 parlament ponudi krono nizozemskemu plemiču Viljemu
Oranskemu (vnuku Karla I.), vendar je moral podpisati
deklaracijo o pravicah (Bill of rights):
– zagotovi parlamentu moč in soodločanje o državnih zadevah
– omeji moč kralja
• Anglija tako postane PARLAMENTARNA MONARHIJA.