Transcript POTRESI2

POTRESI
Avtor: Miha Zakotnik
Mentor: prof. dr. Marko Zgonik
Sprehod skozi seminar
•
•
•
•
•
•
•
•
Kaj je potres?
Zemljina sestava in tektonika litosferskih plošč
Zgodovina opazovanja potresov
Merjenje jakosti potresov
Magnituda in intenziteta potresov
Napovedovanje potresov
Cunamiji
Statistika potresov
Kaj je potres?
• potres so nenadni kratkotrajni tresljaji Zemljinega
površja
• pri potresu pride do nenadne sprostitve
nakopičenih elastičnih napetosti
• 90% potresov nastane zaradi tektonskih premikov
• iz žarišča se potres v okolico širi preko
longitudinalnih in transverzalnih valov
Enostavna shema potresa
Sestava Zemljine notranjosti
Litosferske plošče
Stiki med litosferskimi ploščami
Zgodovina potresnih opazovanj
• do začetka 18. stoletja resnih poskusov
opazovanja potresov z merilnimi napravami ni
bilo veliko
• k sistematičnem opazovanju sta raziskovalce
spodbudila potresa v Angliji (1750) in na
Portugalskem (1755) – začetek moderne
seizmologije
• prvi seizmologi v Evropi začnejo delovati okoli
leta 1840
• nastanek prvih seizmografov, jakostnih lestvic
leta 1880
• ta čas je v Sloveniji deloval pionir seizmologije
na slovenskem dr. Albin Belar
Merjenje jakosti potresov
• seizmoskop, seizmometer, seizmograf, seizmogram,
seizmolog
• jakost potresov merimo s seizmografom
• seizmograf deluje na principu običajnega nihala
Mreža potresnih opazovalnic v
Sloveniji
Seizmogrami različnih opazovalnic za
potres 12. julija 2004 v Kobaridu
Magnituda potresa
• magnituda navaja seizmično energijo, sproščeno v
hipocentru potresa
• podajamo jo z (9-stopenjsko) Richterjevo lestvico
• vsaka naslednja stopnja izraža 32-krat močnejši
potres
Intenziteta potresa
• intenziteta navaja učinke potresa na površini
• odvisna je od magnitude, epicentralne razdalje in od geoloških
razmer
• podajamo jo z 12-stopenjsko Evropsko makroseizmično
lestvico (Mercallijeva lestvica z več popravki)
Napovedovanje potresov
• točno napovedovanje potresov ni možno
• dovolj natančno lahko napovemo samo potresno nevarnost
posameznih območij
• daljša nedejavnost potresnega območja pomeni večjo
nevarnost
Cunamiji
• cunamiji so ena izmed najnevarnejših posledic
potresa
• na površini globokega oceana so praktično neopazni
• v globokem oceanu svojo energijo ohranjajo
• potujejo s hitrostjo 500-900 km/h
Statistika potresov
Posledice potresov