Transcript Podobno pooblastilo po drugih predpisih

POOBLASTILA POLICIJE
PRIROČNIK ZA ČLANE SENATA V PRITOŽBENEM
POSTOPKU
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
1
KAZALO:
1. NADZOR NAD IZVAJANJEM NALOG POOBLASTIL .................................................................................................................................................................3
1.2. NADZOR MINISTRSTVA ZA NOTRANJE ZADEVE ……………………………………………………………………………………………………………….…....4
2. VLOGA IN NALOGE POLICIJE ………………………………………………………………………………………….................................................................……5
2.1. OPRAVLJANJE NALOG V CIVILNI OBLEKI …………………………………………………………………………………………………………………………….8
3. NALOGE POLICIJE ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………9
4. TEMELJNA NAČELA IN ETIKA ……………………………………………………………………………………………………………………………………………..10
5. POLICIJSKA POOBLASTILA ………………………………………………………………………………………………………………………………………………..17
6. SPLOŠNA POOBLASTILA POLICIJE ………………………………………………………………………………………………………………………………...…....18
6. 1. OPOZORILO ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..20
6. 2. UKAZ …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….…..23
6. 3. UGOTAVLJANJE IDENTITETE IN IDENTIFIKACIJSKI POSTOPEK …………………………………………………………………………………………..……26
6. 4. VABLJENJE ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..….34
6. 5. PREGLED OSEBE………………………………………………………………………………………………………………………………………………….………41
6. 6. VARNOSTNI PREGLED …………………………………………………………………………………………………………………………………………………..47
6. 7. OMEJITEV GIBANJA ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………61
6. 8. VSTOP V TUJE STANOVANJE IN DRUGE PROSTORE ……………………………………………………………………………………………………….…….66
6. 9. PREISKAVA STANOVANJA ………………………………………………………………………………………………………………………………………………78
6. 10. ZASEG PREDMETOV IN RAVNANJE Z ZASEŽENIMI PREDMETI ………………………………………………………………………………………………..83
6. 11. PRIJETJE …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….…….92
6. 12. PRIVEDBA ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..101
6. 13. PRIDRŽANJE …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….114
7. PRISILNA SREDSTVA UVOD ……………………………………………………………………………………………………………………………………………...142
7. 1. PRISILNA SREDSTVA ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………144
7.2. SPLOŠNE DOLOČBE ZA UPORABO PRISILNIH SREDSTEV …………………………………………………………………………………………….......……146
7.3. UPIRANJE OSEBE ……………………………………………………………………………………………………………………………………………...…………159
7.4. UPORABA SREDSTEV ZA VKLEPANJE IN VEZANJE ……………………………………………………………………………………………………………….164
7.5. PLINSKI RAZPRŠILEC……………………………………………………………………………………………………………………...……………………………168
7.6. FIZIČNA SILA …………………………………………………………………………………………………………………………..............………………………….171
7.7. UPORABA PALICE ……………………………………………………………………………………………………………......……………………………………..176
7.8. UPORABA SLUŽBENEGA PSA …………………………………………………………………………………...……....……………………………………….…....182
7.9. UPORABA STRELNEGA OROŽJA ……………………………………………………………………………………....................................................................190
8. SEZNAM PREDPISOV IN KRATIC ………………………………………………………………………………………………………………………………………...197
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
2
1. NADZOR NAD IZVAJANJEM
NALOG POOBLASTIL
Nadzor nad izvajanjem pooblastil policije se v RS kaže v
različnih oblikah. Razdeljen je na naslednje ravni:




politično – parlamentarni nadzor
sodni nadzor in nadzor državnega tožilca
zunanji – državljanski nadzor
notranji nadzor (izvajata ga MNZ in policija)
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
3
1.2. NADZOR MINISTRSTVA ZA
NOTRANJE ZADEVE
Ena izmed oblik nadzora nad delom policije, ki se povezuje z
državljanskim nadzorom, je tudi nadzor preko pritožb, ki jih podajo
posamezniki.
Če posameznik meni, da so bile s policistovim dejanjem ali opustitvijo
dejanja kršene njegove pravice ali svoboščine, se lahko v 30 dneh od
trenutka, ko je izvedel za kršitev, pritoži na ministrstvo ali policijo.
Postopek reševanja pritožbe na ministrstvu se zaključi s posredovanjem
odgovora pritožniku. Z odgovorom pritožniku je pritožbeni postopek
zaključen, pritožniku pa ostajajo na razpolago še vsa pravna sredstva za
uveljavitev njegovih pravic in svoboščin. Pritožbeni postopek tako nima
pravnih posledic.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
4
2. VLOGA IN NALOGE POLICIJE
Policisti morajo pri opravljanju svojih nalog ravnati po ustavi in zakonih ter
spoštovati in varovati človekove pravice in temeljne svoboščine.
Človekove pravice smejo omejiti le v primerih določenih z ustavo in
zakoni.
Policisti so dolžni ob vsakem času preprečevati nezakonita dejanja ter
ukrepati in uporabiti z zakonom določena pooblastila, če je zaradi
nezakonitega dejanja ali zaradi splošne nevarnosti neposredno ogroženo
življenje, osebna varnost ali premoženje ljudi.
Oseba, zoper katero policist izvaja naloge, pooblastila ali druga uradna
dejanja, določena z Zpol ali drugim zakonom, ali druga oseba, ki je
navzoča na kraju, mora upoštevati odredbe, ukaze ali navodila policista,
ki so potrebni za zagotovitev varnosti in nemoteno izvedbo naloge.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
5
Pri opravljanju nalog smejo policisti opozarjati, ukazovati, ugotavljati
identiteto in izvesti identifikacijski postopek, opraviti prepoznavo po
fotografijah, varnostno preverjati osebe, izvajati prikrito evidentiranje ali
namensko kontrolo, vabiti, opraviti varnostni pregled, opraviti pregled osebe,
prepovedati gibanje, prepovedati približevanje določeni osebi, kraju ali
območju, opraviti protiteroristični pregled prostorov, objektov, naprav in
območij, prijeti in privesti osebo, pridržati osebo, odrediti strožji policijski
nadzor, zaseči predmete, vstopiti v tuje stanovanje in v tuje prostore,
uporabiti prevozna in komunikacijska sredstva, uporabiti prisilna sredstva ter
uporabiti druga pooblastila, določena v zakonih.
Pri jezikovnem sporazumevanju so policisti zavezani določbam o slovenščini
kot uradnem jeziku ter o rabi italijanščine in madžarščine kot dodatnih
uradnih jezikov na območjih občin, v katerih živita avtohtoni italijanska
oziroma madžarska narodna skupnost.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
6
Pri ustnem sporazumevanju s tujimi fizičnimi osebami, ki ne znajo
slovenščine, pa policisti v nujnih primerih lahko uporabljajo tudi kateri
drug jezik, ki ga tujec razume.
Policisti, ki opravljajo naloge v uniformi, jo imajo pravico in dolžnost
nositi v skladu s predpisom, ki ga izda minister.
Policisti imajo pravico in dolžnost imeti in nositi orožje ter strelivo.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
7
2.1. OPRAVLJANJE NALOG V
CIVILNI OBLEKI
Kadar policisti opravljajo naloge v civilni obleki, se morajo pred tem
izkazati s službeno izkaznico. Če okoliščine tega ne dopuščajo, se
morajo ustno predstaviti kot policisti. Takoj, ko je možno, pa se morajo
legitimirati s službeno izkaznico. (ZPol, 31 člen 4. odstavek)
Policist osebi, zoper katero je izvajal pooblastila, na njeno zahtevo na
kraju pove svojo identifikacijsko številko ali ime in priimek ter policijsko
enote. (Pravilnik, 10. člen)
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
8
3. NALOGE POLICIJE









varovanje življenja;
preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in
prekrškov, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in
prekrškov, drugih iskanih oseb;
vzdrževanje javnega reda;
nadzor in urejanje cestnega prometa;
varovanje državne meje in opravljanje mejne kontrole;
opravljanje nalog, določenih v predpisih o tujcih;
varovanje določenih oseb, organov, objektov in okolišev;
varovanje določenih delovnih mest in tajnosti podatkov državnih
organov;
izvajanje nalog, določenih v Zpol in drugih zakonih in podzakonskih
predpisih.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
9
4. TEMELJNA NAČELA IN ETIKA
• NAČELO ZAKONITOSTI ALI LEGALITETE
• NAČELO SORAZMERNOSTI ALI PROPORCIONALNOSTI
• NAČELO HUMANEGA RAVNANJA ALI HUMANOSTI
• NAČELO STROKOVNOSTI ALI PROFESIONALNOSTI
• NEČELO IMUNITETE ALI IZVZETOSTI
• NAČELO OBVEZNE SEZNANITVE S PRAVICO DO
ZAGOVORNIKA IN PRAVICO DO MOLKA
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
10
4. 1. NAČELO ZAKONITOSTI IN
LEGALITETE
Načelo zakonitosti je poudarjeno v Ustavi RS, kjer je v 3. členu določeno,
da je RS pravna država.
Legaliteta pomeni zakonitost in zahteva uskladitev postopkov države
(državnih organov) z veljavnimi zakoni.
Je eno izmed temeljnih načel za uporabo policijskih pooblastil. Vsako
uradno dejanje vsak postopek mora temeljiti na zakonu in vsako pooblastilo
mora biti izvedeno na način, ki je predpisan z zakonom ali podzakonskim
aktom.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
11
4. 2. NAČELO SORAZMERNOSTI
ALI PROPORCIONALNOSTI

Izvajanje pooblastil ne sme povzročati škode, ki ni v sorazmerju z njihovim
namenom in cilji njihove uporabe ( Pravilnik, 5. člen).

Policisti smejo uporabiti le tisto prisilno sredstvo, ki je sorazmerno načinu in
moči upiranja ali napada. Pri uporabi prisilnih sredstev morajo policisti
spoštovati človekovo osebnost in njegovo dostojanstvo (ZPol, 51. člen).

Pooblastila policist izvede tako, da ne ogroža življenja ali varnosti oseb, ki
niso v postopku, da teh oseb po nepotrebnem ne vznemirja in jim ne nalaga
nepotrebnih obveznosti.

Če sme policist pri izvajanju policijskih nalog v določenem primeru uporabiti
več prisilnih sredstev hkrati, sme hujše prisilno sredstvo uporabiti le, če je
bila uporaba milejšega sredstva neuspešna ali če zaradi okoliščin in
razlogov za varnost življenja, osebno varnost ali varnost premoženja ljudi
ne bi bila mogoča.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
12

Škoda mora biti sorazmerna z željenim ciljem.

Tajne policijske ukrepe sme uporabiti v primeru preiskovanja hujših
kaznivih dejanj.

Pri nasilnem odpiranju zaprtih prostorov ali stvari,ne sme povzročati
nepotrebne škode.

Policisti morajo prenehati z izvajanjem policijskega pooblastila takoj, ko
prenehajo razlogi za njegovo uporabo.

Prisilna sredstva je dopustno uporabljati samo tako dolgo,dokler namen
uporabe ni dosežen ali dokler se ne izkaže, da namena ne bo mogoče
doseči.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
13
4.3. NAČELO OBVEZNOSTI SEZNANITVE
S PRAVICO DO ZAGOVORNIKA IN
PRAVICO DO MOLKA
Že v predkazenskem postopku ima posameznik možnost najema
zagovornika.
Vsakemu, ki mu je na kakršen koli način odvzeta prostost, ga policist
mora poučiti v materinem jeziku ali jeziku, ki ga razume:


da ni dolžna ničesar izjaviti,
da ima pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika (t.i. Miranda
pravica).
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
14
4.4. KODEKS POLICIJSKE ETIKE




Policisti v postopkih skrbijo, da so vsem zagotovljene enake človekove
pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik,
vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, izobrazbo, družbeni
položaj ali katero koli drugo osebno okoliščino.
Policisti pri opravljanju svojega dela in v zasebnem življenju skrbijo za
varovanje ter utrjevanje lastnega ugleda in ugleda policijske organizacije.
Posebej skrbijo za krepitev integritete v policijski organizaciji. Pri svojem
delu so načelni, dosledni, odločni, vztrajni, pravični, strokovni, pri stiku z
ljudmi, državnimi organi, nevladnimi organizacijami in drugimi ustanovami pa
vljudni in korektni.
Policisti zase ali za drugega ne zahtevajo nobenih privilegijev in so
nedovzetni za vse oblike podkupovanja.
Policisti si z javnim, zakonitim, strokovnim, pravičnim, vljudnim in korektnim
delom pridobivajo naklonjenost, ugled in spoštovanje javnosti ter javnost
sprejemajo kot obliko nadzora nad svojim delom.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
15



Policisti se za profesionalno opravljanje nalog ustrezno izobražujejo,
strokovno usposabljajo in izpopolnjujejo, si širijo splošno razgledanost in
razvijajo znanja, potrebna za opravljanje uradnih nalog. Policisti se lahko
združujejo v sindikalna, strokovna in druga podobna združenja v državi in
tujini. Profesionalno ravnanje ne sme biti odvisno od političnega prepričanja
in svetovnega nazora.
Policisti varujejo poklicno tajnost in neupravičeno ne uporabljajo ter ne
razkrivajo podatkov in informacij, do katerih so prišli pri opravljanju uradnih
nalog. Pri svojem delu, tudi pri obveščanju javnosti, so ustrezno diskretni.
Odnosi med njimi temeljijo na medsebojnem spoštovanju, vzajemni in
solidarni pomoči, kolegialnosti, strpnosti, iskrenosti, medsebojnem zaupanju
in dostojanstvu, dobronamerni kritiki ter dobri komunikaciji. Takim odnosom
so tuji pojavi lažne solidarnosti, poniževanja, podcenjevanja in
zapostavljanja.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
16
5. POLICIJSKA POOBLASTILA
Policijska pooblastila so z zakonom določeni ukrepi, ki policistom
omogočajo, da lahko učinkovito in uspešno opravljajo svoje naloge.
Vsako policijsko pooblastilo pomeni določen poseg v človekove pravice,
zato se lahko uporabi le pod pogoji, ki so določeni v zakonu, in na način, ki
je opredeljen v Pravilniku o policijskih pooblastilih.
Večina policijskih pooblastil je uzakonjenih v Zakonu o policiji (splošna
policijska pooblastila), Zakonu o kazenskem postopku (pooblastila policistov
pri preiskovanju kaznivih dejanj), Zakonu o prekrških (pooblastila policistov
pri obravnavanju storilcev prekrškov), Zakonu o varnosti cestnega prometa
in Zakonu o nadzoru državne meje.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
17
6. SPLOŠNA POOBLASTILA POLICIJE
Pri opravljanju nalog policije imajo policisti pravico in dolžnost:









opozarjati,
ukazovati,
ugotavljati identiteto in izvesti identifikacijski postopek,
opraviti prepoznavo oseb po fotografijah,
varnostno preverjati osebe,
vabiti,
opraviti varnostni pregled,
opraviti pregled osebe,
prepovedati gibanje,
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
18










prepovedati približevanje določenemu kraju ali osebi,
opraviti protiteroristični pregled prostorov, objektov, naprav, območij
prijeti in privesti osebo ,
pridržati osebo,
odrediti strožji policijski nadzor,
zaseči predmete,
vstopiti v tuje stanovanje in v tuje prostore,
uporabiti tuja prevozna in komunikacijska sredstva,
uporabiti druga pooblastila, določena v zakonih,
uporabiti prisilna sredstva.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
19
6. 1. OPOZORILO
Opozorilo je najmilejši ukrep policista, njegov namen
je preprečiti kršitev ali ogrožanje, v primeru, ko do
kršitve že pride, pa pozitivno učinkovati na storilca.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
20
PRAVNA PODLAGA
 Zakon o policiji, 34. člen, 1. odstavek
 Način izvajanja določa Pravilnik o policijskih
pooblastilih (12. in 13. člen)
•
•
•
Policisti opozarjajo na okoliščine in ravnanja, ki:
ogrožajo življenje ljudi (če se otroci igrajo, žogajo, smučajo, sankajo na
javni cesti),
ogrožajo osebno varnost ali premoženje (puščanje predmetov večje
vrednosti npr. kovčki, potovalke brez nadzora),
predstavljajo splošno nevarnost (zaradi “obilnih” snežnih padavin je
nevarnost snežnih plazov).
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
21
6. 2. U K A Z
Z ukazom dajejo policisti navodila in zahteve za ukrepe
in dejavnosti, ki jih mora kdo storiti ali opustiti, da se lahko
uspešno opravi določeno policijsko nalogo.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
23
PRAVNA PODLAGA
 Zakon o policiji, 32. a člen, 2. in 3. odstavek 34. člena
 Način izvajanja določa Pravilnik o policijskih pooblastilih
(12. in 13. člen)





Z ukazom policisti dajejo navodila in zahteve za ukrepe in
dejavnosti, ki jih mora kdo storiti ali opustiti, da bi se:
zavarovalo življenje ljudi,
zavarovalo premoženje pred uničenjem, poškodovanjem, tatvino in
drugimi oblikami škodljivega ravnanja,
zagotovila varnost prometa,
preprečili neredi, nemiri in druge podobne kršitve javnega reda ali,
odvrnile škodljive posledice naravnih in drugih nesreč, v skladu z
odločitvami organov, pristojnih za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
24
RAZLIKE MED OPOZORILOM IN
UKAZOM

Ukaz je hujše in represivnejše pooblastilo kot opozorilo.

Pri opozorilu policist ne grozi občanu, da bo ukrepal s prisilo, pri
ukazu je to potrebno (npr. opozori na uporabo prisilnih sredstev).

Razlikujeta se tudi po tonu in vsebini. Ukaz se praviloma, daje s
povišanim, ostrejšim tonom, medtem ko se opozorilo daje z
milejšim tonom, pri čemer se navadno občanu razloži, kakšne
negativne posledice bi lahko imelo njegovo dejanje ali ravnanje, na
katerega se ga opozarja.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
25
6. 3. UGOTAVLJANJE IDENTITETE IN
IDENTIFIKACIJSKI POSTOPEK
Ugotavljanje identitete je uradno dejanje, s katerim
policisti ugotavljajo ali je identificirani resnično oseba,
za katero se predstavlja in osebne podatke oseb
v postopku.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
26
PRAVNA PODLAGA
 Zakon o policiji, 35. člen
 Način izvajanja pa določa Pravilnik o policijskih
pooblastilih (14. - 18. člen)
•
•
•
•
Podobno pooblastilo po drugih predpisih:
Zakonu o kazenskem postopku, 2. odstavek 148. člena, 2 in 3.
odstavek 149. člena,
Zakonu o prekrških, 2. odstavek 105. člena in 1. odstavek 110. člena,
Zakon o nadzoru državne meje, 29. in 35. člen,
Zakon o varnosti cestnega prometa, Zakon o osebni izkaznici, Zakon o
osebnem imenu in drugih zakonih.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
27
Policisti lahko ugotavljajo identiteto osebe, ki:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
jo je treba prijeti, privesti, ji odvzeti prostost ali jo pridržati;
je na območju, na katerem je prepovedano ali omejeno gibanje;
je na območju, v kraju ali objektu, v katerem se izvajajo ukrepi za
iskanje ali izsleditev storilca kaznivega dejanja ali prekrška ali
predmetov in sledi, ki so pomembne za kazenski postopek ali
postopek o prekršku;
s svojim obnašanjem, ravnanjem ali zadrževanjem na določenem
kraju ali ob določenem času vzbuja sum, da bo izvršila, izvršuje ali je
izvršila prekršek ali kaznivo dejanje;
je po opisu podobna iskani osebi;
je očitno nebogljena in je ugotavljanje identitete nujno za zagotovitev
pomoči;
bi lahko dala koristne podatke za opravljanje uradnih nalog policije.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
28
Policisti lahko ugotavljajo identiteto osebe in posredujejo njene
podatke tudi na upravičeno zahtevo uradnih oseb državnih organov ter
subjektov z javnimi pooblastili.
Policisti lahko ugotavljajo identiteto osebe tudi na upravičeno zahtevo
druge osebe, ki se izkazuje z nastalo materialno in nematerialno
škodo, telesno poškodbo, sumom storitve kaznivega dejanja ali
prekrška in v podobnih primerih, ter tako ugotovljene podatke
posredujejo upravičencu, ki izkaže pravni interes za uveljavljanje pravic
pred sodnimi ali državnimi organi.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
29
POSTOPEK UGOTAVLJANJA
IDENTITETE
Policist ugotavlja identiteto osebe tako, da:



zahteva izročitev javne listine, opremljene s fotografijo, ki jo je
izdal državni organ,
pogleda listino ter
primerja in preveri podatke.
Če je oseba zakrita ali zamaskirana, sme policist zahtevati, da se
odkrije, zato da lahko nedvomno ugotovi njeno identiteto.
Policist mora osebi, ki to zahteva, pojasniti razlog za ugotavljanje
identitete.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
30
DOKAZOVANJE IDENTITETE
DRŽAVLJANOV RS






•
•
osebna izkaznica,
potni list državljana RS,
vozniško dovoljenje,
orožni list (s sliko),
maloobmejna prepustnica,
pomorska knjižica,
vojaška knjižica (z njimi dokazujejo svojo identiteto vojaške osebe,
poleg vojaške knjižice pa lahko uporabljajo tudi drug dokument, ki ga
je izdal vojaški organ ali ustanova),
v pomoč so lahko tudi druge javne listine.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
31
DVOM O PRISTNOSTI LISTINE –
OSEBA BREZ LISTIN
Če policist dvomi o pristnosti javne listine ali
je oseba nima, lahko ugotavlja identiteto:





z razgovorom, v katerem preverja podatke o identiteti,
s pomočjo podatkov iz evidenc,
drugih listin,
s pomočjo drugih oseb ali na drugem kraju,
ali na način, ki ga predlaga oseba, če je ta varen in
smotrn.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
32
ČE IDENTITETE NI
MOGOČE UGOTOVITI
Če policist ( v primerih iz prvega, drugega ali tretjega
odst. 35. člena ZPol) ne more ugotoviti identitete
osebe, jo lahko privede v policijske prostore in izvede
identifikacijski postopek.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
33
6. 4. VABLJENJE
Vabilo je uradno dejanje, s katerim policist pisno ali
ustno povabi v uradne prostore osebo, ki bi lahko dale
koristne podatke za izvrševanje nalog, določenih z
zakonom.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
34
PRAVNA PODLAGA
 Zakonu o policiji, 37. člen
 Način izvedbe je določen v Pravilniku o policijskih
pooblastilih (20. in 21. člen)
Podobno pooblastilo po drugih predpisih:
• Zakon o kazenskem postopku (XV. poglavje, predkazenski
postopek, 3. odstavek 148. člena).
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
35
POGOJI VABLJENJA
Policisti lahko vabijo v uradne prostore osebe, ki bi
lahko dale koristne podatke za izvrševanje nalog,
določenih z zakonom, v primerih, ko vabljenje ni
mogoče na podlagi drugih zakonov.
Policisti praviloma vabijo osebo z vabilom, ki ga
pošljejo po pošti ali ga osebno vročijo.
Zaradi vabljenja oseba ne sme imeti nepotrebnih
težav pri opravljanju svojega rednega dela.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
36
PODATKI NA VABILU
Pisno vabilo mora vsebovati:




ime in priimek vabljene osebe,
čas in kraj,
razlog vabljenja in v kakšni vlogi,
ter opozorilo, da bo prisilno privedena, če se
vabilu ne bo odzvala.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
37
OBVEŠČANJE OB VABLJENJU

Če policist vabi mladoletnika, mora hkrati obvestiti tudi
osebo, ki je dolžna skrbeti zanj.

Otroka ali osebo, za katero policist ugotovi, da ji je
popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, sme policist
vabiti le preko staršev oziroma zakonitega zastopnika.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
38
USTNO VABILO
Policisti lahko vabijo osebo tudi neposredno ustno,
pri čemer ji morajo sporočiti razlog, zaradi
katerega je vabljena, in jo opozoriti na možnost
prisilne privedbe.
Policist osebo neposredno ustno vabi praviloma
takrat, ko je potrebno podatke ali obvestila pridobiti
nujno in takoj.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
39
DEJANJA PODOBNA VABLJENJU
PO Zpol
ZPol ni edini zakon, ki uzakonja pooblastilo vabljenja.
Podobno pooblastilo najdemo pri obravnavanju kaznivih
dejanj in sicer v 148. členu ZKP, kjer so določene
naloge, ki jih sme in mora policija opraviti v primeru, da
so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo
dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. V 3.
odstavku je določeno, da smejo organi za notranje
zadeve (policija) vabiti osebe k sebi, vendar samo
pisno.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
40
6. 5. PREGLED OSEBE
Pregled osebe pooblašča policiste, da iz razlogov
javne varnosti opravijo pregled osebe in stvari, ki jih
ima pri sebi; če se oseba nahaja v vozilu ali ob njem,
pa tudi pregled notranjosti vozila.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
41
PRAVNA PODLAGA
 Zakon o policiji, 38. a člen
Podobno pooblastilo po drugih predpisih:
• Zakon o kazenskem postopku (pregled prevoznih sredstev, potnikov in
prtljage 2. odstavek 148. člena in osebna preiskava 2. odstavek 214. člena),
• Zakon o prekrških, 58. in 67. člen, ki napoti na smiselno uporabo določb
ZKP,
• Zakon o nadzoru državne meje (kontrola potnikov, kontrola prevoznega
sredstva in kontrola stvari, 28. in 29. člen).
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
42
POGOJI ZA OPRAVLJANJE
PREGLEDA OSEBE
Iz razlogov javne varnosti sme policist z namenom
zasega predmetov opraviti pregled osebe in stvari, ki
jih ima ta pri sebi, če:



je na podlagi neposredne zaznave policista,
podana utemeljena verjetnost,
da ima oseba pri sebi predmete, ki bi jih bilo v skladu z
zakonom treba zaseči.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
43
POSTOPEK PREGLEDA
OSEBE

Pred začetkom pregleda policist pozove osebo, da
sama izroči predmete, razen če bi to ogrozilo varnost
ljudi in premoženja.

Pregled osebe mora opraviti oseba istega spola, razen
če s pregledom ni mogoče odlašati.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
44
KAKO SE OPRAVI PREGLED
OSEBE
Pri pregledu policist z rokami pretipa oblačila osebe in
pregleda vsebino predmetov, ki jih ima oseba pri sebi
ali s seboj. Policist pri pregledu stvari ne sme s silo
odpirati zaprtih predmetov.
Pregled osebe ne obsega telesnega pregleda ali
osebne preiskave.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
45
KO POLICIST MED PREGLEDOM
OSEBE NAJDE PREDMET
 ki mora biti zasežen na podlagi zakona, ki
ureja kazenski postopek,
 zakona, ki ureja postopek o prekrških ali
 na podlagi drugega zakona
policist nadaljuje postopek po teh predpisih.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
46
6. 6. VARNOSTNI PREGLED
Za zagotavljanje lastne varnosti ali varnosti
osebe v postopku, lahko policist pri opravljanju
uradnih nalog, opravi varnostni pregled.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
47
PRAVNA PODLAGA
 Zakon o policiji, 38. člen
 Način izvajanja pa določa Pravilnik o policijskih
pooblastilih (22. - 24. člen)
Podobno pooblastilo po drugih predpisih:
• Zakon o kazenskem postopku (pregled prevoznih sredstev, potnikov in
prtljage, 2. odstavek 148. člena, osebna preiskava 2. odstavek 214. člena,
• Zakon o prekrških, 58. in 67. člen, ki napoti na smiselno uporabo določb
ZKP,
• Zakon o nadzoru državne meje (kontrola potnikov, kontrola prevoznega
sredstva in kontrola stvari, 28. in 29. člen).
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
48
POGOJI ZA OPRAVLJANJE
VARNOSTNEGA PREGLEDA
Pri opravljanju nalog, določenih z zakonom, lahko
policisti v primerih, ko obstaja verjetnost napada ali
samopoškodovanja s strani določene osebe, opravijo
varnostni pregled te osebe.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
49
NAMEN VARNOSTNEGA
PREGLEDA
Pri varnostnem pregledu se ugotavlja, ali je oseba
oborožena in ali ima pri sebi oziroma s sabo druge
nevarne predmete, primerne za napad ali
samopoškodovanje.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
50
POLICIST OPRAVI VARNOSTNI
PREGLED ZARADI
1. LASTNE VARNOSTI – da ugotovi ali ima oseba v postopku pri
sebi orodje ali orožje, s katerim bi lahko napadla policista (npr.
strelno orožje, boksar, bodalo).
2. VARNOSTI DRUGIH OSEB - pregled opravi policist iz bojazni,
da pregledana oseba ne bi z orožjem ali nevarnim orodjem
napadla koga drugega.
3. VARNOSTI OSEBE, S KATERO IMA POLICIST POSTOPEK –
da ugotovi ali ima pregledana oseba pri sebi predmete s katerimi
bi se lahko sama poškodovala (npr. nož, bodalo, britvica, strupi,
tablete).
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
51
KDAJ OPRAVI POLICIST VARNOSTNI
PREGLED

Varnostni pregled opravi policist pri opravljanju nalog,
določenih z zakonom. (1. odstavek 38. člena Zpol).

Zpol pri nekaterih pooblastilih že določa, da pooblastilo
obsega tudi varnostni pregled (npr. prijetje, 3. odstavek
41. člena, protiteroristični pregled 3. odstavek 40. člena).

Varnostni pregled bo policist opravil tudi pri privedbi ali
pridržanju (42. in 43. člen ZPol), če tega ni storil že ob
prijetju, lahko pa tudi pri ugotavljanju identitete (35. člen
ZPol), če gre za postopek z nevarno sumljivo osebo.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
52
KAJ OBSEGA VARNOSTNI
PREGLED
Varnostni pregled obsega:

pregled osebe,

njenih stvari in prevoznega sredstva, ki so v
neposredni bližini in dostopni osebi, ki jo policist
varnostno pregleduje (lahko pregleda notranjost vozila,
prtljažnika in drugih prostorov za prtljago ali opremo
vozila).
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
53
KAKO SE OPRAVI VARNOSTNI
PREGLED

Pri varnostnem pregledu policist z rokami pretipa oblačila
osebe, pokrivalo in lase ter pregleda obutev.

Če pri tem zazna predmet ali snov, ki bi ju oseba lahko
uporabila za napad ali samopoškodovanje, predmet ali snov
vzame in pregleda.

Policist pregleda tudi druge predmete, ki jih ima oseba pri
sebi in bi lahko bilo v njih skrito orožje ali drugi nevarni
predmeti.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
54
ZASEG PREDMETOV OB
VARNOSTNEM PREGLEDU
Če policist pri varnostnem pregledu najde orožje ali
drug nevaren predmet, primeren za napad oziroma
samopoškodovanje, ga odvzame.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
55
KDO OPRAVLJA VARNOSTNI
PREGLED
Varnostni pregled osebe praviloma opravlja oseba
istega spola.
To pa ne velja v primeru kadar varnostnega pregleda ni
mogoče odložiti.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
56
RAZLIKA MED OSEBNO PREISKAVO IN
VARNOSTNIM PREGLEDOM
1. V RAZLOGIH za preiskavo oziroma za pregled (za varnostni
pregled so ti razlogi manj strogi)
2. V VSEBINI za preiskavo oziroma za pregled (pri varnostnem
pregledu gre za vizualno deloma tudi s tipom zaznavno
površinsko pregledovanje osebe, medtem, ko se pri osebni
preiskavi osebo detajlno preišče; preiščejo se oblačila, telo,
po potrebi tudi telesne votline - zdravnik)
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
57
3.
PROCESNI VREDNOSTI
Varnostni pregled nima v nadaljnjem postopku procesne
vrednosti;
4.
ODREJANJU preiskave oz. pregleda
Osebna preiskava mora biti opravljena po predpisanem
formalnem postopku; praviloma se opravi na podlagi pisne
odredbe.
Za varnostni pregled pa so določila manj stroga (policist ne
potrebuje odredbe pristojnega organa.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
58
6. 6. 1. OSEBNA PREISKAVA
Osebna preiskava je preiskovalno opravilo (procesno
dejanje), ki se sme opraviti, če so podani razlogi za
sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje in
verjetno, da se bodo pri preiskavi določene osebe
našli sledovi ali predmeti, ki so pomembni za
kazenski postopek ali za postopek o prekršku (pogoji
osebne preiskave so določeni v 114. - 119. členu
ZKP).
Verjetnost je dana takrat, kadar je pričakovanje uspeha
večje od pričakovanja neuspeha.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
59
6. 6. 2. PREGLED
POTNIKOV IN PRTLJAGE
Če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo
dejanje, za katero se storilec preganja po uradni
dolžnosti, pa sme policija opraviti potreben pregled
prevoznih sredstev, potnikov in prtljage. O dejstvih in
okoliščinah, ki se ugotovijo pri posameznih dejanjih in
utegnejo biti pomembne za kazenski postopek, in o
predmetih, ki so bili najdeni ali zaseženi, se napravi
zapisnik ali uradni zaznamek.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
60
6. 7. OMEJITEV GIBANJA
Prepoved gibanja je ukrep, ki ga smejo
policisti izvajati, če pride do ogrožanja življenja,
osebne varnosti ljudi, premoženja večje
vrednosti in iz razlogov zagotavljanja varnosti
določenih oseb ali objektov.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
61
PRAVNA PODLAGA
 Zakon o policiji, 39. člen
 Način izvajanja določa Pravilnik o policijskih pooblastilih
(25. in 26. člen)
Podobno pooblastilo po drugih predpisih:
• Zakonu o kazenskem postopku (policija za nujno potreben čas omeji
gibanje na določenem prostoru, XV. poglavje, predkazenski postopek,
2. odstavek 148. člen).
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
62
POGOJI ZA PREPOVED GIBANJA
Če je mogoče pričakovati, da bo na določenem
območju ali v določenem objektu prišlo:
 do ogrožanja življenja ali osebne varnosti ljudi,
 ali do ogrožanja premoženja večje vrednosti
oziroma je do tega že prišlo,
 ali iz razlogov zagotavljanja varnosti določenih
oseb ali objektov,
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
63
KAJ SMEJO STORITI POLICISTI
policisti smejo :



izprazniti to območje ali objekt,
prepovedati dostop,
ga pregledati in omejiti gibanje v njegovi
neposredni bližini.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
64
DEJANJA PODOBNA POOBLASTILU
PREPOVEDI GIBANJA

V ZKP so določene naloge policije in neprocesna
(operativno tehnična) dejanja, ki jih sme in mora policija
opraviti v primeru, da so podani razlogi za sum, da je bilo
storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni
dolžnosti.

Med ostalimi nalogami mora policija za nujno potreben
čas omejiti gibanje na določenem prostoru (2. odstavek
148. člen ZKP).
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
65
6. 8. VSTOP V TUJE STANOVANJE
IN DRUGE PROSTORE
Vstop v stanovanje je ukrep, s katerim smejo
policisti, skladno z zakonskimi pogoji, vstopiti
v tuje stanovanje in druge prostore.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
66
PRAVNA PODLAGA
 Zakon o policiji, 47. člen

Način izvajanja tega pooblastila ureja Pravilnik o
policijskih pooblastilih (63. - 67. člen)
Podobno pooblastilo po drugih predpisih:
• Zakon o kazenskem postopku (hišna in osebna preiskava 218. člen)
• Zakon o prekrških v 58. členu
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
67
VSTOP V STANOVANJE BREZ
ODLOČBE
Policist lahko brez odločbe sodišča vstopi v tuje
stanovanje in druge prostore samo na podlagi določb


zakona o kazenskem postopku ali
zakona o policiji.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
68
VSTOP V STANOVANJE PO ZKP
Policisti smejo tudi brez odredbe sodišča vstopiti v tuje stanovanje
in druge prostore in po potrebi opraviti preiskavo:





če imetnik stanovanja to želi,
če kdo kliče na pomoč,
če je treba, da se prime storilec kaznivega dejanja, ki je bil zasačen
pri samem dejanju,
če je to potrebno za varnost ljudi in premoženja,
če je v stanovanju ali kakšnem drugem prostoru kdo, ki ga je treba
po odredbi pristojnega državnega organa pripreti ali prisilno privesti
ali se je zaradi pregona tja zatekel (1. odstavek 218. člen).
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
69
VSTOP V STANOVANJE PO ZPol
Policisti lahko brez odločbe sodišča vstopijo v tuje stanovanje in
druge prostore:



če je to potrebno zaradi preprečitve samomora,
če se preverjajo okoliščine, ki kažejo na smrt
določene osebe v tem prostoru, ali
če gre za preprečitev konkretne nevarnosti za ljudi
in premoženje.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
70
ZA DRUG PROSTOR SE ŠTEJEJO

vsi zaprti objekti,

ograjeni zasebni prostori in

zaprti bivalni prostori prevoznega sredstva,
ki niso namenjeni javni uporabi.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
71
SEZNANITEV OSEBE O RAZLOGIH
ZA VSTOP
Pred vstopom v tuje stanovanje in druge prostore
policist osebo seznani z razlogi za vstop,
razen če tega ni mogoče storiti, ker je treba ukrepati
takoj in nepričakovano.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
72
NASILNI VSTOP V STANOVANJE



Policist sme, kadar ni mogoče drugače, za vstop v tuje
stanovanje in druge prostore uporabiti tudi silo.
Pred nasilnim vstopom osebo v notranjosti na to opozori,
razen če bi bila zaradi opozorila ogrožena varnost ljudi
ali premoženja ali izvedba postopka.
Policist lahko vstopi v tuje stanovanje in druge prostore z
uporabo fizične ali mehanske sile, s pomočjo drugih
oseb ali priročnih sredstev glede na okoliščine in nujnost
ukrepov za varnost ljudi ali premoženja.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
73
ČAS ZADRŽEVANJA V STANOVANJU
ALI PROSTORU
Policist se sme zadrževati v tujem stanovanju ali drugih
prostorih samo toliko časa, dokler so podani razlogi, zaradi
katerih je vanj vstopil.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
74
POTRDILO O VSTOPU
Policist o vstopu v tuje stanovanje in druge prostore izda
potrdilo lastniku, najemniku ali uporabniku.
V potrdilu navede razloge za vstop in morebitne
poškodbe, ki so nastale pri vstopu.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
75
VSTOP V STANOVANJE NA
PODLAGI ZAKONA O PREKRŠKIH
Zakon o prekrških vstopa v stanovanje ne opredeljuje,
je pa v okviru hišne preiskave, možen vstop, ko
preiskavo opravljamo z odredbo sodišča po določilih
ZKP (3. odstavek 58. člena ZP-1).
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
76
RAZLIKA MED VSTOPOM IN HIŠNO
PREISKAVO

Za razliko od obravnavanega pooblastila vstopa v tuje stanovanje in
druge prostore, kjer lahko policist samo vstopi v tuje stanovanja in
eventualno vizualno pregledal stanovanje in druge prostore, pa policist
pri preiskavi stanovanja in drugih prostorov dejansko preišče
stanovanje ali druge prostore in ga ne samo vizualno pregleda.

Navedeno pooblastilo je hkrati zelo učinkovit vir pridobivanja
materialnih dokazov v kazenskem postopku ali v postopku za prekršek.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
77
6. 9. PREISKAVA STANOVANJA
Zakon o kazenskem postopku - opredeljuje pogoje in postopek za
preiskavo na podlagi pisne odredbe in brez pisne odredbe sodišča in
sicer 214. - 219. člen ZKP. Loči dve vrsti preiskave:


preiskava z odredbo sodišča, 214. in 215. člen,
preiskava brez odredbe, 218. člen.
Zakon o prekrških – opredeljuje, da se za postopek o preiskavi smiselno
uporabljajo določbe ZKP (67. člen ZP-1):
 preiskava z odredbo po določilih ZKP.
Preiskava zaradi storitve prekrška brez odredbe ni dovoljena (3.
odstavek 58. člen ZP-1).
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
78
HIŠNA PREISKAVA Z ODREDBO
Preiskavo odredi sodišče z obrazloženo pisno odredbo.

Odredba o preiskavi se izroči pred začetkom preiskave tistemu, pri
katerem naj se preiskava opravi ali ki naj se preišče. Pri tem se ga
pouči, da ima pravico obvestiti odvetnika, ki je lahko navzoč pri
preiskavi. Če tisti, na katerega se nanaša odredba o preiskavi
zahteva, da je pri preiskavi navzoč odvetnik, se začetek preiskave
odloži do prihoda odvetnika, vendar najdalj za dve uri.

Pred začetkom preiskave se zahteva od tistega, na katerega se
nanaša odredba o preiskavi, naj prostovoljno izroči osebo oziroma
predmete, ki se iščejo.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
79

S preiskavo se lahko začne tudi brez poprejšnje izročitve odredbe in
brez poprejšnje zahteve za izročitev osebe ali stvari, če se pričakuje
oborožen odpor ali če je potrebno, da se preiskava opravi takoj in
nepričakovano, ali če se opravi preiskava v javnih prostorih.

Preiskava se praviloma opravlja med 6. in 22. uro. Opravlja se lahko
tudi izven tako določenega časa, če se je v njem začela, pa se do
22. ure še ni končala ali če so podani razlogi iz 218. člena ZKP ali
če preiskovalni sodnik oceni, da bi bili lahko zaradi odlašanja
uničeni sledovi kaznivega dejanja oziroma predmeti, pomembni za
kazenski postopek, in to posebej dovoli.

Določbe tega in ostalih členov, ki se nanašajo na hišno in osebno
preiskavo, se smiselno uporabljajo tudi za preiskavo skritih
prostorov prevoznih sredstev.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
80
HIŠNA PREISKAVA BREZ ODREDBE

Policisti smejo tudi brez odredbe sodišča stopiti v tuje stanovanje in druge
prostore in po potrebi opraviti preiskavo, če imetnik stanovanja to želi, če
kdo kliče na pomoč, če je treba, da se prime storilec kaznivega dejanja, ki je
bil zasačen pri samem dejanju, ali če je to potrebno za varnost ljudi in
premoženja, če je v stanovanju ali kakšnem drugem prostoru kdo, ki ga je
treba po odredbi pristojnega državnega organa pripreti ali prisilno privesti ali
se je zaradi pregona tja zatekel.

V primeru iz prejšnjega odstavka se ne napravi zapisnik, temveč se
imetniku stanovanja takoj izda potrdilo, v katerem se navede vzrok vstopa v
stanovanje oziroma v druge prostore. Če je bila v tujih prostorih opravljena
tudi preiskava, se je treba ravnati po tretjem in šestem odstavku 216. člena
ZKP.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
81

Preiskava se sme opraviti tudi brez navzočnosti prič, če ni mogoče
takoj zagotoviti njihove navzočnosti, nevarno pa bi bilo odlašati.
Razlogi za preiskavo brez navzočnosti prič morajo biti navedeni v
zapisniku.

Policisti smejo brez odredbe o preiskavi in brez navzočnosti prič
opraviti osebno preiskavo, ko izvršujejo sklep o privedbi ali ko komu
vzamejo prostost, če je podan sum, da ima ta orožje za napad, ali
sum, da bo odvrgel, skril ali uničil predmete, ki mu jih je treba vzeti
kot dokazilo v kazenskem postopku.

Kadar opravijo policisti preiskavo brez odredbe, morajo o tem takoj
podati poročilo preiskovalnemu sodniku, če postopek še ne teče, pa
pristojnemu državnemu tožilcu.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
82
6. 10. ZASEG PREDMETOV IN
RAVNANJE Z ZASEŽENIMI
PREDMETI
Zaseg predmetov je uradno dejanje policista,
ki določeni osebi z namenom dokazovanja
ali preprečevanja negativnih ravnanj
začasno odvzame določene predmete.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
83
PRAVNA PODLAGA
 Zakon o policiji, 46. člen.
 Konkretnejša določila o načinu izvajanja določa Pravilnik
o policijskih pooblastilih, ( 58. - 62. člen).
Podobno pooblastilo po drugih predpisih:
• Zakon o kazenskem postopku, v predkazenskem in kazenskem postopku,
220. - 224. člen, vključno s pridržanjem pisem in brzojavnih pošiljk,
• Zakon o prekrških, v postopku o prekršku, 9. poglavje 3. odstavek 123.
člen,
• Zakon o varnosti cestnega prometa, 238.a člena.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
84
ZASEG PREDMETOV PO ZPol
Policisti zasežejo predmete na podlagi:


odredbe pristojnega organa ali
iz razlogov, določenih z zakonom.
Policisti pri opravljanju drugih nalog, določenih z zakonom,
zasežejo predmete:



namenjene za napad ali samopoškodovanje,
kakor tudi predmete, s katerimi se lahko huje ogrozi javni red ali
splošna varnost ljudi ali premoženja ali
predmete, ki so bili uporabljeni, pridobljeni oziroma so
nastali s prekrškom ali kaznivim dejanjem (2. odstavek 46. člena
ZPol).
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
85

Zasežene predmete po ZPol so policisti dolžni izročiti pristojnemu
organu.

V primeru, da zoper osebo, ki so ji bili predmeti zaseženi, ni bil
uveden postopek pred pristojnim organom, je treba predmete
osebi vrniti, razen če gre za nevarne predmete.

Zaseg predmetov po določilih Zakona o policiji se opravi brez
odredbe.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
86
PISNI AKTI O ZASEGU
IZROČITEV POTRDILA ALI ZAPISNIKA
O zaseženih predmetih policist izda:

Potrdilo o zasegu (v vseh primerih),
V zakonsko določenih primerih pa napiše tudi:

Zapisnik o zasegu (za kazniva dejanja).
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
87
ZASEG PREDMETOV PO ZKP


Predmeti,
ki se morajo po kazenskem zakonu vzeti
(blago in predmeti nedovoljene trgovine; podkupnina, mamila ...),
ki utegnejo biti dokazilo v kazenskem postopku
(predmeti, ki so pridobljeni / nastali / uporabljeni za KD - ponarejena
listina, orožje, vlomilsko orodje ... ),
se zasežejo in izročijo v hrambo sodišču ali pa se kako drugače
zavaruje njihova hramba., člen 220/1)
Policist predmete zaseže po pisni odredbi sodišča ali brez nje v
primerih, ki jih določa zakon (4. odstavek 220. člena ZKP).
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
88
ZASEG PREDMETOV BREZ PISNE
ODREDBE
Policisti smejo tudi brez pisne odredbe zaseči take predmete v dveh
primerih:

če ni mogoče čakati, da bi preiskovalni sodnik odredil zaseg
(obstaja nevarnost odlašanja) - podrobneje glej 1. odstavek 164.
člena ZKP,

če so bili predmeti najdeni pri preiskavi stanovanja ali drugih
prostorov, osebni preiskavi ali drugih preiskovalnih opravilih ali pri
pregledu prevoznih sredstev, potnikov in prtljage.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
89
ZASEG PREDMETOV PO ZAKONU O
PREKRŠKIH
Policisti smejo v postopku za prekršek, še pred
izdajo odločbe o prekršku zaseči naslednje predmete
( 3. odstavek 123. člena ZP- 1, v zvezi s 25. členom
istega zakona):


predmete, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za
prekršek ali so nastali s prekrškom,
predmete, katerih odvzem je obvezen (npr. mamila
in prepovedane psihotropske substance, orožje).
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
90
ZASEG MOTORNEGA VOZILA PO
ZVCP
Policist zaseže vozniku motorno vozilo, s katerim je bil zaloten pri storitvi hujšega
prekrška (238.a člen ZVCP):


če je bil kršitelj v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan za
prekršek iz točke d) sedmega odstavka 32. člena, točke d) devetega odstavka 32.
člena, točke e) desetega odstavka 32. člena, 130., 131., 132. ali sedmega oziroma
osmega odstavka 138. člena ZVCP,
če je kršitelj kljub prepovedi nadaljnje vožnje nadaljeval ali ponovil prekršek, zaradi
katerega mu je bila prepovedana nadaljnja vožnja.
Zaseženo motorno vozilo je treba takoj oddati sodišču, ki je pristojno za postopek o
prekršku, lahko pa se do izdaje sodbe o prekršku hrani pri policiji.
Za hujši prekršek iz prvega odstavka 238.a člena ZVCP se šteje prekršek, za
katerega je predpisana globa najmanj 250 eurov in stranska sankcija kazenskih točk
v cestnem prometu ali prepovedi vožnje motornega vozila.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
91
6. 11. PRIJETJE
Prijetje je ukrep, s katerim policisti začasno
omejijo gibanje določeni osebi z namenom
da jo privedejo, pridržijo ali opravijo kakšno
drugo dejanje določeno z zakonom.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
92
PRAVNA PODLAGA
 Zakonu o policiji, 41. člen

Način izvajanja tega pooblastila ureja Pravilnik o
policijskih pooblastilih, (29. - 36. člen)
Podobno pooblastilo po drugih predpisih:
• Zakon o kazenskem postopku (odvzem prostosti 3. odstavek 4.
člen; omejiti gibanje na določenem kraju ali objektu 2. odstavek
148. člen; zadržanje 1. odstavek 149. člen; državljanska aretacija
160. člen).
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
93
POGOJI ZA IZVEDBO PRIJETJA PO
ZPol

Za opravljanje dejanj, določenih z zakonom, lahko
policist izvede prijetje osebe, če je njena navzočnost
za to potrebna.

Prijetje lahko traja le nujno potreben čas.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
94
PREVERJANJE RAZLOGA PRIJETJA
 Policist mora ugotoviti
namerava prijeti.
identiteto
osebe,
ki
jo
 Če policist med postopkom ugotovi, da ni razlogov za
prijetje ali drug zakonit ukrep, mora s postopkom takoj
prenehati in osebi dovoliti, da neovirano odide.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
95
SEZNANITEV Z RAZLOGOM PRIJETJA
IN OPOZORILO NA POSLEDICE
NEUPOŠTEVANJA OPOZORILA
Ob prijetju mora policist osebo v njenem materinem
jeziku ali jeziku, ki ga razume obvestiti:


o razlogih prijetja in kaj je prijeta oseba v zvezi
s prijetjem dolžna storiti oziroma opustiti ter
jo opozoriti na posledice, če se bo upirala
ali poskušala pobegniti.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
96
NUJNO PRIJETJE
Kadar je zaradi varnosti policista ali zaradi preprečitve
neposrednega ogrožanja varnosti ljudi ali premoženja
osebo potrebno prijeti previdno in brez odlašanja,
jo sme policist takoj:




prijeti,
varnostno pregledati,
šele nato preveriti njeno identiteto in
jo obvestiti o razlogih prijetja.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
97
VARNOSTNI PREGLED OB
PRIJETJU
Prijetje obsega tudi varnostni pregled.
Policist prijeto osebo varnostno pregleda, da ugotovi:


ali je oborožena in
ali ima pri sebi ali s sabo druge nevarne
predmete ali snovi za napad ali samopoškodovanje.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
98
PRIJETJE IN SEZNANITEV OSEBE
S t.i. “MIRANDA PRAVICO”
Policist z “Miranda pravico” seznani osebo, ki ji je s prijetjem:
 odvzel prostost po določilih ZKP (kot osumljencu) ali ZVCP
(odvzem prostost in pridržanje),
 ali zaradi izvršitve pridržanja po določilih ZP, ZPol ali zadržanja po
določilih ZNDM-2,
 ali realizacije Evropskega naloga za prijetje in predajo po Zakonu o
sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
99
PRIJETJE POSEBNIH KATEGORIJ
OSEB
Če je prijeta oseba:



otrok,
mladoletnik ali
oseba, za katero policist ugotovi, da ji je
popolnoma odvzeta poslovna sposobnost,
mora policist v najkrajšem možnem času ustno obvestiti
njene starše oziroma zakonitega zastopnika.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
100
6. 12. PRIVEDBA
Privedba je ukrep, s katerim policisti neposredno na
podlagi zakona ali pisne odredbe pristojnega organa
privedejo določeno osebo v uradne prostore policije,
v prostore drugega organa ali na določen kraj.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
101
PRAVNA PODLAGA
 Zakon o policiji, 42. člen (z odredbo ali brez odredbe)
 Način izvajanja tega pooblastila ureja Pravilnik o
policijskih pooblastilih, (56. - 64. člen)
Podobo pooblastilo po drugih predpisih:
• Zakon o kazenskem postopku (z odredbo iali brez odredbe; 1 . odstavek
160. člena, 1. odstavek. 157. člena, 210. člen, 4. odstavek. 194. člena,
1. in 5. odstavek. 94. člena),
• Zakon o prekrških (z odredbo ali brez odredbe; 1 odstavek. 116. člena in
2. odstavek 110. člena),
• Zakon o splošnem upravnem postopku (z odredbo),
• Zakon o pravdnem postopku (z odredbo),
• Zakon o obrambi ( z odredbo).
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
102
POGOJI ZA IZVEDBO TEGA
POOBLASTILA PO Zpol

Privedba se lahko opravi na podlagi odredbe pristojnega
organa.

Brez odredbe se lahko privedba opravi v primerih:

če policist ne more ugotoviti identitete osebe, jo lahko privede
v policijske prostore in izvede identifikacijski postopek (četrti
odstavek 35. člena),
ko se oseba neupravičeno ne odzove vabilu (37. člen),
v drugih primerih, ko je privedba potrebna za izvedbo drugega
pooblastila policije, določenega z zakonom (42. člen).


Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
103
PRIVEDBA BREZ ODREDBE,
NEPOSREDNO NA PODLAGI Zpol
Policist sme brez pisne odredbe neposredno na podlagi
zakona privesti:

osebo, ki je osumljena storitve kaznivega dejanja in
obstajajo razlogi za odvzem prostosti, pridržanje ali pripor,

osebo, ki jo je zalotil pri storitvi prekrška, če ni mogoče ugotoviti
njene istovetnosti ali nima stalnega prebivališča, podane pa so
okoliščine, ki opravičujejo bojazen, da bo nadaljevala s prekrškom ali
ga ponovila,
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
104

osebo, ki moti ali ogroža javni red, če javnega reda ni mogoče
drugače vzpostaviti ali ogrožanja preprečiti,

osebo, ki je bila vabljena in opozorjena na možnost prisilne
privedbe, pa se vabilu ni odzvala,

osebo, ki so jo izročili tuji varnostni organi,

tujca, ki ne izpolnjuje pogojev za vstop, tranzit ali bivanje v
Republiki Sloveniji,

v drugih primerih, določenih z zakonom.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
105
PRIPRAVA NA PRIVEDBO
Kadar policist izvaja privedbo na podlagi pisne odredbe
pristojnega organa, se mora predhodno ustrezno
pripraviti in zbrati podatke, potrebne za varno in
učinkovito izvedbo privedbe.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
106
DOLŽNOSTI POLICISTA OB PRIVEDBI

Ko se je policist prepričal o identiteti osebe, mora pred privedbo
osebo seznaniti z razlogi privedbe in jo opozoriti na posledice, če se
bo privedbi upirala ali skušala pobegniti.

Policist neposredno pred privedbo izroči osebi, za katero je privedba
odrejena, pisno odredbo o privedbi in ji ukaže, da naj gre z njim.

Če se oseba kljub opozorilu upira, jo policist privede prisilno.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
107
OBVEŠČANJE BLIŽNJIH ALI
ZAGOVORNIKA
Če oseba, ki jo je potrebno privesti, zahteva obveščanje
bližnjih ali zagovornika, ji policist to omogoči,
razen če varnostne okoliščine tega ne dopuščajo, vendar
obveščanje teh oseb ne zadrži privedbe in drugih policijskih
ukrepov.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
108
KRAJ PRIVEDBE OSEBE
S privedbo policisti privedejo osebo v svoje uradne prostore, v
uradne prostore drugega organa ali na določen kraj.
O privedbi mora policist napisati uradni zaznamek.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
109
ČAS IZVAJANJA PRIVEDBE
Policist se mora ravnati po odredbi za privedbo,
ki določa:
 kdaj in
 h kateremu organu oziroma uradni
osebi je treba privesti osebo.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
110
ČASOVNA OMEJITEV IZVAJANJA
PRIVEDBE
Policist mora pri določitvi časa začetka izvajanja
odredbe za privedbo upoštevati vse okoliščine,
ki bi lahko vplivale na uspešno izvedbo privedbe,
pri čemer od prijetja do izročitve osebe pristojnemu
organu oziroma uradni osebi ne sme preteči
več kot 6 ur.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
111
OSEBA SE IZMIKA PRIVEDBI
Kadar policist ugotovi, da se oseba, ki jo je
potrebno privesti, skriva ali kako drugače
izmika privedbi, ali iz drugih razlogov ni bila
prijeta, takoj obvesti o tem organ, ki je
privedbo odredil.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
112
KDAJ POLICIST ODSTOPI
OD PRIVEDBE
Policist ne privede osebe,
ki ji je gibanje zelo oteženo zaradi,
 onemoglosti,
 bolezni,
 telesne poškodbe
 ali nosečnosti,
 in ne osebe, katere zdravstveno
stanje bi se zaradi privedbe poslabšalo.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
113
6. 13. PRIDRŽANJE
Pridržanje je odvzem prostosti osebe na podlagi
zakonsko določenih razlogov, z namenom, da se
določenim osebam onemogočijo nadaljnja kazniva
ravnanja ali pa da se omogočijo določena dejanja
v postopku o prekršku oziroma v kazenskem postopku.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
114
PRAVNA PODLAGA
 Zakon o policiji, 43. člen
 Način izvajanja tega pooblastila ureja Pravilnik
o policijskih pooblastilih, (44. - 56. člen)
Podobno pooblastilo po drugih predpisih:
• Zakon o kazenskem postopku (2. odstavek. 157. člena, 3. odstavek.
4. člena, 2. odstavek 148. člena in 1. odstavek 149. člena),
• Zakon o nadzoru državne meje (32. člen),
• Zakon o prekrških, (2. odstavek 109. člena. in 2. odstavek 110.
člena),
• Zakon o varnosti cestnega prometa (238.b člen).
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
115
POGOJI ZA PRIDRŽANJE
Pridržanje osebe, ki moti ali ogroža javni red
•
Policisti pridržijo osebo, ki moti ali ogroža javni red, če
javnega reda ne morejo drugače vzpostaviti oziroma če
ogrožanja ne morejo drugače odvrniti (prvi odstavek 43. člena
Zpol).
Pridržanje take osebe sme trajati največ 24 ur. Čas
pridržanja je odvisen od ocene, ali je javni red že
vzpostavljen in ali je prenehala nevarnost za ponovno
motenje ali ogrožanje javnega reda.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
116
POGOJI ZA PRIDRŽANJE
Pridržanje osebe, ki so jo policiji izročili tuji varnostni organi
•
Oseba, ki jo je treba izročiti tujim varnostnim organom, ali je bila
sprejeta od tujih varnostnih organov in jo je treba izročiti
pristojnemu organu (drugi odstavek 43. člena Zpol).
Pridržanje take osebe sme trajati največ 48 ur.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
117
PRAVICE PRIDRŽANE OSEBE
Ob pridržanju po določilih Zpol, ZP-1, ZVCP ali ob zadržanju po določilih
ZNDM-2,
mora biti oseba takoj, v njenem materinem jeziku ali jeziku, ki ga razume,
obveščena,
da je pridržana oziroma zadržana in o razlogih za pridržanje oziroma
zadržanje, ter poučena, da ni dolžna ničesar izjaviti, da ima pravico do
takojšnje pravne pomoči zagovornika, ki ga svobodno izbere, in da se na
njeno zahtevo o pridržanju ali zadržanju obvesti njene najbližje.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
118
ODVZEM PROSTOSTI (PRIDRŽANJE)
PO ZVCP
Policist pridrži voznika vozila (238.b člen):

če ima več kot 0,80 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,38
miligrama alkohola v litru izdihanega zraka (vsi vozniki, ki morajo
imeti 0.0 grama alkohola na kilogram krvi in miligrama alkohola v
litru izdihanega zraka);

če ima več kot 1.10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52
miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, vozniki A, B, G in H
kategorije ter vozniki kolesa;
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
119
policist pridrži tudi:

udeleženca cestnega prometa, ki mu odredi preizkus s sredstvi ali
napravami za ugotavljanje alkohola, in ta ne ravna po odredbi policista
(razen, če zaradi zdravstvenega stanja ali zaradi drugega, s tem
povezanega objektivnega vzroka, ne more opraviti preizkusa ali če ga ne
opravi po navodilih proizvajalca, mu policist odredi strokovni pregled),

udeleženca cestnega prometa, kateremu je odredil strokovni pregled, in ne
ravna po policistovi odredbi (razen v primeru, ko voznik zaradi
zdravstvenega stanja ali drugega, s tem povezanega objektivnega vzroka,
ne more opraviti preizkusa, zdravnik oziroma zdravnica pa ugotovi, da ni
pod vplivom alkohola),
za največ 12 ur, vendar ne manj kot za 6 ur.
Za postopek in prenehanje pridržanja ter pravice storilca, ki je pridržan po
tem členu, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja postopek o prekršku in se
nanašajo na pridržanje storilcev prekrškov.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
120
PRIDRŽANJE OSEB PO ZAKONU O
PREKRŠKIH

Pridrži se storilec, ki ga pod vplivom alkohola ali drugih
psihoaktivnih snovi zalotijo pri prekršku, če je nevarnost,
da bo še naprej delal prekrške. Pridržati se sme, dokler
se ne iztrezni oziroma ni sposoben obvladovati svojega
ravnanja, vendar največ 12 ur (2. odstavek 109. člena).
Za osebo pod vplivom alkohola ali psihoaktivnih snovi se šteje
oseba, za katero je to v skladu z zakonom ugotovljeno z uporabo
ustreznih tehničnih sredstev in naprav, ali če iz njenega videza,
ravnanja, psihofizičnega stanja ter drugih okoliščin izhaja, da ni
zmožna obvladovati svojega ravnanja.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
121

Če je storilec zaloten pri prekršku v času, ko sodišče ne
dela, in če so okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bo
pobegnil ali da bo nadaljeval s prekrškom ali prekršek
ponovil, ga sme policist pridržati; pridržanje traja, dokler
ni mogoče storilca privesti k pristojnemu sodišču, vendar
pa najdalj 12 ur (2. odstavek 110. člena).
Policisti smejo tudi brez odredbe sodnika, privesti tistega, ki so ga
zalotili pri prekršku. To smejo storiti, če ni mogoče ugotoviti
storilčeve istovetnosti, ali če ta nima prebivališča, ali če bi se z
odhodom zaradi prebivanja v tujini lahko izognil odgovornosti za
prekršek, ali če so okoliščine, ki opravičujejo oceno, da bo storilec
nadaljeval s prekrškom, ali da ga bo ponovil. Storilca prekrška je
treba v takem primeru privesti brez odlašanja k pristojnemu sodišču.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
122
PRAVICA DO ZAGOVORNIKA

Če pridržana oseba uveljavlja pravico do zagovornika, ga
obvesti policist.

Policist mora odložiti vsa nadaljnja dejanja do prihoda
zagovornika, vendar najdlje za dve uri od tedaj, ko je bila
pridržani osebi dana možnost, da obvesti zagovornika.

Policist lahko tudi brez zagovornika, takoj privede ali
pridrži osebo oziroma opravi kakšno drugo dejanje,
določeno z zakonom:
če bi bilo odlašanje nevarno ali bi onemogočilo ali
otežilo izvršitev naloge.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
123
ZASEBNOST ZAGOVORNIKA
IN PRIDRŽANE OSEBE
 Policist


mora zagovorniku omogočiti neoviran stik in
pogovor s pridržano osebo.
Pogovora med zagovornikom in pridržano osebo policist
ne sme poslušati, lahko pa ju vizualno nadzira.
Enako mora policist ravnati ob obisku varuha človekovih pravic,
predstavnika
diplomatsko-konzularnega
predstavništva
in
predstavnikov mednarodnih institucij za človekove pravice.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
124
ČAS PRIDRŽANJA

Čas pridržanja se šteje od trenutka, ko pridržanje
odredi policist.

Navedeno velja tudi v primerih, ko hkrati obstajajo
razlogi za pridržanje po različnih zakonskih podlagah.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
125
OBVEŠČANJE NAJBLIŽJIH O
PRIDRŽANJU PRIDRŽANE OSEBE
Če pridržana oseba zahteva obveščanje svojih
najbližjih, jih mora policist obvestiti o razlogih
pridržanja, kraju in predvidenem času pridržanja,
pravicah pridržane osebe, ki jih je na njeno zahtevo
zagotovila policija, ter o drugih upravičenih zahtevah
pridržane osebe.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
127
OBVEŠČANJE DELODAJALCA, ALI
ORGAN SOCIALNEGA VARSTVA



Na zahtevo pridržanega mora policist o pridržanju
obvestiti:
njegovega delodajalca,
organ socialnega varstva, da prevzame skrb za otroke
ali druge osebe, za katere sicer skrbi pridržani ali
drug pristojni organ ali osebo, če je potrebno poskrbeti
za živali ali za zavarovanje premoženja.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
128
KAKO VPLIVA PREDHODNA
ODLOČITEV O UVELJAVLJANJU
“MIRANDNE PRAVICE”


Pridržana oseba ima ves čas odvzema prostosti pravico
do molka, do zagovornika, obveščanja bližnjih in do
obveščanja diplomatsko-konzularnega predstavništva.
Osebe pri uveljavljanju teh pravic v ničemer ne zavezuje
njena morebitna predhodna odločitev, da se jim
odpoveduje, niti čas, ko je bila o njih obveščena.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
129
ODLOČBA O PRIDRŽANJU PO ZPol
IN PRITOŽBA ZOPER NJO

Pridržanje se odredi z odločbo, ki mora biti izdana in
vročena pridržani osebi v roku 6 ur od odvzema
prostosti.

Pridržana oseba ima, dokler traja pridržanje, pravico
do pritožbe zoper odločbo o pridržanju. O pritožbi
mora odločiti pristojno okrožno sodišče v roku 48 ur.
•
Pritožba ne zadrži izvršitve pridržanja.
•
Pridržanje se odpravi takoj, ko prenehajo razlogi zanj.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
130
PISNO KOMUNICIRANJE
PRIDRŽANE OSEBE
Pridržana oseba ima pravico pisno komunicirati z varuhom
človekovih pravic in domačimi ali mednarodnimi institucijami za
varstvo človekovih pravic. Pobudo (prošnjo, pritožbo) ima
pridržana oseba pravico oddati v zaprti kuverti, zato policist
nima pravice do vpogleda v pisanje.
Policist mora omogočiti pridržani osebi uveljavitev te pravice
tako, da zaprto kuverto po pošti pošlje naslovniku.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
131
VARNOSTNI PREGLED OSEBE IN
ZASEG PREDMETOV OB PRIČETKU
PRIDRŽANJA

Policist mora pridržani osebi zaseči predmete in snovi,
ki so primerni za napad, pobeg ali samopoškodovanje.

Če niso bili zaseženi ob prijetju, jih mora policist zaseči
pri varnostnem pregledu, preden namesti osebo v
prostor za pridržanje.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
132
PONOVNI VARNOSTNI PREGLED
PRED NAMESTITVIJO OSEBE V
PRIDRŽANJE
Policist pregleda predvsem notranjost obuval in prikrita
mesta oblačil ali pokrival, ki jih ni mogoče pregledati z
otipom, vanje pa je mogoče skriti manjše nevarne
predmete ali snovi (npr. britvice, igle, vžigalnike ipd.).
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
133
PRIDRŽANJE OSEB ISTEGA SPOLA
V enem prostoru za pridržanje so lahko hkrati
pridržane le osebe istega spola.
Mladoletne osebe morajo biti ločene od odraslih,
razen, če to ni v interesu mladoletne osebe.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
134
VARNOST PRIDRŽANE OSEBE
Policist, ki izvaja pridržanje, poskrbi za varnost pridržane osebe od
njene namestitve v prostor za pridržanje do izpustitve.
Za nadzorovanje pridržanih oseb lahko policist uporabi naprave
za prenos zvočnih in slikovnih znakov. Uporaba teh naprav mora
biti v prostoru vidno označena.
Nadzor s tehničnimi sredstvi ne izključuje neposrednega fizičnega
nadzora pridržane osebe.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
135
NUJNA MEDICINSKA POMOČ

Če pridržana oseba potrebuje nujno medicinsko pomoč,
se ji ta zagotovi v skladu s predpisi, ki urejajo nujno
medicinsko pomoč.

Pridržana oseba ima pravico, da jo na njene stroške
pregleda zdravnik, ki ga sama izbere.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
136
ZDRAVNIŠKA POMOČ PRIDRŽANI
OSEBI
Bolna ali poškodovana oseba, za katero je očitno:
da potrebuje zdravniško pomoč ali
 oseba, ki kaže znake hujše zastrupitve z alkoholom ali
drugo snovjo,
se ne sme pridržati v prostorih za pridržanje.

Taki osebi mora policist takoj zagotoviti nujno medicinsko
pomoč v skladu s predpisi, ki urejajo nujno medicinsko
pomoč.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
137
OSEBA SAMA ZAHTEVA ZDRAVNIŠKO
POMOČ
Kadar pridržana oseba sama zahteva zdravniško pomoč, ji policist to
omogoči:
 v prostoru za pridržanje ali
 poskrbi za prevoz v najbližjo javno zdravstveno ustanovo.
O nadaljnjem pridržanju osebe policist odloči glede na mnenje
zdravnika.
Če pridržana oseba zahteva, da jo pregleda zdravnik, ki si ga sama
izbere, je policist o tem dolžan obvestiti izbranega zdravnika, pridržano
osebo pa opozoriti, da mora vse stroške sama poravnati.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
138
VAROVANJE PRIDRŽANE OSEBE OB
NUDENJU ZDRAVSTVENE POMOČI
Policist mora ukreniti vse potrebno, da pridržani
osebi med prevozom ali v zdravstveni ustanovi
prepreči pobeg.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
139
PRAVICA DO HRANE IN GIBANJA
PRIDRŽANE OSEBE

Osebi, ki je pridržana več kot 12 ur, morajo biti zagotovljeni trije obroki
hrane na dan (zajtrk, kosilo,večerja), drugim pa praviloma pripadajo suhi
obroki hrane.

Pravica do prehrane vključuje tudi zagotovitev posebne prehrane zaradi
bolezni ali zaradi osebnega prepričanja.

Poleg prehrane ima pridržana oseba tudi pravico do stalnega dostopa
do pitne vode.
Osebi, ki je v prostoru za pridržanje več kot 12 ur, je potrebno
omogočiti gibanje, razen če varnostni razlogi tega ne dopuščajo.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
140
PRAVICA DO SUHIH OBLAČIL IN
POČITKA PRIDRŽANE OSEBE
Če je oseba v prostor za pridržanje pripeljana v mokrih oziroma
neustreznih oblačilih (pomanjkljivo oblečena glede na letni čas,
vremenske razmere ipd.), ji policist za čas pridržanja zagotovi
primerno oblačilo ali obutev, ki jo pridobi od njenih bližnjih,
sorodnikov ali od organa socialnega skrbstva ali humanitarnih
organizacij.
Pridržana oseba ima pravico do osemurnega nepretrganega
počitka v štiriindvajsetih urah.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
141
7. PRISILNA SREDSTVA UVOD
Da bi lahko policijske organizacije po vsem svetu izvajale zakon in
dajale tudi pomoč, kadar je ta potrebna, imajo na razpolago veliko
pooblastil, med drugim tudi uporabo sile. Ne le, da zakonodajalec
pooblašča policiste, da uporabijo silo, ampak policiste celo obvezujejo,
da morajo to storiti, če tega ne stori, je odgovoren za svojo
"neaktivnost".
To pomeni, da ima policist v skladu z zakonodajo dolžnost uporabiti silo,
če cilja v danem primeru ni mogoče drugače doseči.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
142
Policist pri doseganju zakonitega cilja uporablja različna sredstva:



lastno silo (uporaba fizične sile);
silo živali (službeni pes in konjenica);
predmete (palico, sredstva za vezanje in vklepanje, plinska
sredstva, sredstva za prisilno ustavljanje motornih vozil, vodni curek,
posebna motorna vozila in strelno orožje).
Sredstva, ki so dovoljena, so zakonsko taksativno določena. Policist
si ne more in ne sme izmisliti in izbrati kakšno drugo prisilno
sredstvo, ki ni določeno, npr. da bi za storilcem prekrška, ki mu je
pobegnil, metal kamenje ali baterijsko svetilko, s katero je ustavljal
voznika; ali da bi pri obvladovanju upiranja ali napada uporabil nož
ali lesen kij ipd.).
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
143
7. 1. PRISILNA SREDSTVA
Policisti imajo pri opravljanju policijskih nalog pravico
uporabiti določena prisilna sredstva, pod pogoji, ki jih
določa zakon in na način kot jih določa zakon,
Pravilnik o policijskih pooblastilih in pravila stroke.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
144
PRAVNA PODLAGA

Zakon o policiji, 50. – 52. člen
Način izvajanja prisilnih sredstev je opredeljen v
Pravilniku o policijskih pooblastilih, (70. - 105. člen)

Strokovno navodilo o uporabi, strokovnem izpopolnjevanju in
oskrbovanju službenega psa policije,
Uporaba sredstev za prisilno ustavljanje motornih vozil –
usmeritve,
Navodilo proizvajalca za uporabo plinskega razpršilca.



Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
145
7.2. SPLOŠNE DOLOČBE ZA
UPORABO PRISILNIH SREDSTEV

Od policistov se pričakuje, da spoštujejo in varujejo človekove pravice. Vsi
policijski postopki morajo temeljiti na zakonodaji, hkrati pa morajo njihovo
uporabo zahtevati dane okoliščine, teža sprejetih ukrepov pa ne sme biti
pretirana. Določene "zakonitosti" pa so se izoblikovale tudi neposredno ob
policijskem delu. “Praksa” na terenu je tisti "sodnik", ki je dodatno okrepila
neko pravilo. Takšna so tudi temeljna načela za uporabo policijskih
pooblastil. Poleg osnovnih načel za izvajanje pooblastil, morajo policisti
upoštevati tudi “dodatne” splošne določbe pri uporabi prisilnih sredstev.

Splošne določbe (nekateri jih imenujejo tudi načela) so “vodilne” ideje, ki
se prepletajo skozi vse faze postopka uporabe prisilnih sredstev.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
146

Policist uporablja prisilna sredstva na način, ki ga predpisujejo
zakon o policiji, pravilnik o policijskih pooblastilih in pravila stroke.

Pri uporabi prisilnih sredstev morajo policisti spoštovati človekovo
osebnost in njegovo dostojanstvo.

Za izvajanje nalog policije sme policist uporabljati samo tista prisilna
sredstva, ki so tipizirana in sistemizirana za uporabo v policiji. Za
vklepanje in vezanje oseb, prisilno ustavljanje prevoznih sredstev ali
če je neposredno ogroženo življenje policista ali drugih oseb, sme
policist izjemoma uporabiti tudi druga sredstva in načine.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
147
7.2.1 OPOZORILO O UPORABI
PRISILNIH SREDSTEV
Pred uporabo prisilnih sredstev policist osebi ukaže, kaj
je dolžna storiti ali opustiti, in jo opozori, da bo ob
neupoštevanju ukaza uporabil prisilno sredstvo, razen
če bi takšno opozorilo onemogočalo izvedbo uradne
naloge ali če okoliščine opozorila ne dopuščajo.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
148
7.2.2. UPORABA TEHNIČNIH
SREDSTEV
Pri uporabi tehničnih sredstev mora policist upoštevati
navodila proizvajalca. Za uporabo tehničnih sredstev
mora biti policist ustrezno usposobljen po predpisanem
programu in mora uporabljati zaščitna sredstva.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
149
7.2.3. UPORABA PRISILNIH
SREDSTEV PROTI
PRIVILIGIRANI SKUPINI OSEB
Policist prisilnih sredstev ne sme uporabiti proti otrokom,
vidno bolnim, starim, onemoglim osebam, vidno težkim
invalidom in vidno nosečim ženskam, razen če jih je
potrebno prijeti, privesti ali jim odvzeti prostost in policist ne
more drugače obvladati njihovega upiranja ali napada ali če
ti neposredno ogrožajo življenje ljudi ali tuje premoženje.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
150
7.2.4. KDAJ GRE ZA UPORABO
PRISILNIH SREDSTEV
Za uporabo prisilnih sredstev gre le takrat:
1. ko prisilna sredstva uporabi policist,
2. ko opravlja naloge policije,
3. in uporabi točno določeno prisilno sredstvo, ki ga
določa zakonodajalec,
4. s katerim neposredno deluje na ljudi.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
151
7.2.5. SORAZMERNOST UPORABE
PRISILNIH SREDSTEV
Pri odločanju o ustrezni vrsti in intenziteti uporabe
posameznega prisilnega sredstva mora policist
upoštevati, da je to sorazmerno načinu, sredstvu in moči
upiranja ali napada osebe.
Policisti smejo uporabiti le tisto prisilno sredstvo, s
katerim opravijo nalogo z najmanjšimi škodljivimi
posledicami za osebo, proti kateri ga uporabijo.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
152
7.2.6. UPORABA MILEJŠEGA
PRISILNEGA SREDSTVA
Če sme policist pri izvajanju policijskih nalog v določenem
primeru uporabiti več prisilnih sredstev hkrati, mora uporabiti
milejše. Hujše prisilno sredstvo sme uporabiti le, če je bila
uporaba milejšega sredstva neuspešna ali če zaradi
okoliščin in razlogov za varnost življenja, osebno varnost ali
varnost premoženja ljudi ne bi bila mogoča.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
153
7.2.7. KOLIKO ČASA SE
UPORABLJAJO PRISILNA
SREDSTVA


Policisti morajo prenehati uporabljati prisilno sredstvo
takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bilo
uporabljeno.
Prisilna sredstva je dopustno uporabljati samo tako
dolgo, dokler namen uporabe ni dosežen ali dokler se ne
izkaže, da namena ne bo mogoče doseči.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
154
7.2.8. NUJNOST UPORABE
PRISILNEGA SREDSTVA

Čeprav obstajajo vsi pogoji za uporabo prisilnega
sredstva, ga policist praviloma ne uporabi takoj.

Vedno obstaja poleg pravnih razlogov za uporabo
prisilnega sredstva še razlog nujnosti.

Ko je izvršitev uradne naloge odvisna oziroma pogojena
z uporabo prisilnega sredstva, ga bo policist uporabil, saj
drugače ne bi uspel izvršiti naloge.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
155
7.2.9. UPORABA PRISILNIH SREDSTEV,
KADAR POLICIST OPRAVLJA DELO
IN NALOGE POD VODSTVOM
Policist, ki opravlja naloge pod neposrednim vodstvom
policijskega vodje, sme uporabiti prisilna sredstva samo
po njegovem ukazu, razen ob napadu nase ali na druge
osebe ali če okoliščine zahtevajo takojšnje ukrepanje.
Policist o uporabi prisilnega sredstva takoj poroča
policijskemu vodji, ta pa poskrbi, da se uporaba evidentira
na predpisan način.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
156
7.2.10. KDO SE ŠTEJE ZA
POLICIJSKEGA VODJO
Za policijskega vodjo se šteje policist, ki je po položaju
višji ali vodi enega ali več policistov pri opravljanju
policijskih nalog, ali tisti, ki je določen za vodenje
konkretne naloge.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
157
7.2.11. POŠKODBE OB UPORABI
PRISILNIH SREDSTEV
Če zaradi uporabe prisilnih sredstev nastanejo poškodbe,
je potrebno poškodovanemu, takoj ko okoliščine
dopuščajo, zagotoviti prvo pomoč ali zdravniško pomoč.
Če poškodovani ostane na zdravljenju v zdravstveni
ustanovi, policist o tem obvesti njegove najbližje.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
158
7.3. UPIRANJE OSEBE
Upiranje je vsako ravnanje, s katerim določena oseba
policistu onemogoča izvedbo zakonite policijske naloge.
Upiranje je lahko PASIVNO ali AKTIVNO.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
159
7.3.1. PASIVNO UPIRANJE
Pri pasivnem upiranju oseba ne upošteva policistovega
zakonitega ukaza ali pa s svojim ravnanjem onemogoča
izvedbo policijske naloge (se usede, uleže, obrne stran,
se prime za predmet ali drugo podobno ravnanje).
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
160
7.3.2. AKTIVNO UPIRANJE

Aktivno upiranje je upiranje z orožjem, orodjem, drugimi
predmeti in sredstvi ali s fizično silo, pri čemer ima oseba,
ki se upira, namen policistu preprečiti izvedbo policijske
naloge.

Za aktivno upiranje se štejejo tudi hujskanje k upiranju, beg
osebe in ogrožanje.

Pri ogrožanju oseba s svojim položajem, kretnjami ali
drugim ravnanjem kaže na to, da bo napadla policista ali
drugo osebo ali objekt, ki ga policist varuje.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
161
7.3.3. NAPAD
Napad je vsaka protipravna, neposredna aktivnost storilca s
fizično silo, orožjem, orodjem in drugimi predmeti ali sredstvi
z namenom, da bi policista ali koga drugega poškodoval ali
mu vzel življenje.
Za napad se šteje tudi napad na objekt, ki ga policist varuje.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
162
UPORABA PRISILNIH SREDSTEV,
KI JIH POLICIST SAMOINICIATIVNO
UPORABI
Da policist lahko uspešno izvaja zaupane mu naloge, mora imeti na
voljo ustrezna sredstva. Sredstva, ki so dovoljena, so zakonsko točno
določena.
Nekatera prisilna sredstva se namenoma nosijo vidno zato, da že
navzven manifestirajo silo (na primer palica ali službeno orožje).
Policisti pa imajo možnost, uporabiti določena prisilna sredstva po
"diskrecijski pravici", pod pogojem, če je to neizogibno potrebno za
zakonite namene uveljavljanja zakona.
Ta sredstva so: Sredstva za vklepanje in vezanje,
Plinski razpršilec, Fizična sila,
Palica.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
163
7.4. UPORABA SREDSTEV ZA
VKLEPANJE IN VEZANJE
Sredstva za vklepanje in vezanje so prisilna sredstva, brez
katerih bi policist v nekaterih okoliščinah težko opravil
določeno uradno nalogo ali pa je sploh ne bi mogel.
Predstavljajo zaščito za policista, v nekaterih primerih pa
tudi zaščito tistega, proti komur se uporabi.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
164
PRAVNA PODLAGA
 Zakon o policiji, 51.a člen
 Način
izvajanja sredstev za vklepanje in vezanje je
opredeljen v Pravilniku o policijskih pooblastilih, (78. in
79. člen).
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
165
POGOJI ZA UPORABO SREDSTEV
ZA VKLEPANJE IN VEZANJE

Policisti imajo pri opravljanju nalog pravico uporabiti
sredstva za vklepanje in vezanje (50. člen Zpol.).

Sredstva za vklepanje in vezanje sme policist uporabiti,
če obstaja sum, da se bo oseba upirala ali
samopoškodovala, oziroma če obstaja sum, da bo
oseba izvedla napad ali pobegnila. (51.a člen ZPol).
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
166
SREDSTVA ZA VEZANJE IN
VKLEPANJE
Sredstva za vklepanje in vezanje so:



lisice,
plastična zatega in
vrvica.
Za vklepanje in vezanje se šteje tudi uporaba drugih priročnih
sredstev, kot so npr. lepilni trak, usnjen ali platnen pas, vezalke in
druga primerna sredstva, s katerimi je možno vkleniti ali zvezati
roke, noge ali oboje skupaj.
Priročna sredstva mora policist prenehati uporabljati takoj, ko so
dosegljiva tipizirana in sistemizirana sredstva.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
167
7.5. PLINSKI RAZPRŠILEC
Je primerno obrambno sredstvo predvsem zaradi majhnosti,
enostavne uporabe in učinkovitosti. S pritiskom na gumb
sprožilnega mehanizma se sprosti razpršilo v želeni smeri. Pri
rokovanju s plinskimi sredstvi morajo policisti z njimi "rokovati"
po navodilu proizvajalca, kajti zaradi nepravilne in nestrokovne
uporabe lahko pride do telesnih poškodb občanov, to pa je v
nasprotju z načeli uporabe prisilnih sredstev.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
168
PRAVNA PODLAGA
 Zakon o policiji, 51.b člen
 Način
uporabe plinskega razpršilca je opredeljen v
Pravilniku o policijskih pooblastilih, (80. člen)
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
169
POGOJI ZA UPORABO PLINSKEGA
RAZPRŠILCA
Policisti imajo pri opravljanju nalog pravico uporabiti plinski
razpršilec (50. člen ZPol).
Plinski razpršilec, ... lahko policist uporabi, če ne more drugače:


obvladati upiranja osebe, ki ne izpolnjuje zakonitih ukazov, moti
javni red, ali upiranja osebe, ki jo je treba prijeti, privesti ali ji
odvzeti prostost, kot tudi,
če mora odvrniti napad na osebe ali objekte, ki jih varuje, ali
napad na sebe ali koga drugega.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
170
7.6. FIZIČNA SILA
Fizična sila je vrsta prisilnih sredstev, s katerimi se
najbolj neposredno deluje na ljudi. Pri tem policist z
uporabo lastne sile obvladuje upiranje osebe ali
preprečuje njen napad. Gre torej za neposredno fizično
soočenje upirajoče osebe ali napadalca s policistom.
Uporaba fizične sile praviloma pomeni uporabo
najmilejšega prisilnega sredstva.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
171
PRAVNA PODLAGA
 Zakon o policiji, 51.b člen
 Način izvajanja fizične sile je opredeljen v Pravilniku
o policijskih pooblastilih, (81. člen)
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
172
POGOJI ZA UPORABO FIZIČNE
SILE
Policisti imajo pri opravljanju nalog pravico uporabiti fizično silo
(50. člen ZPol).
Fizično silo, ... lahko policist uporabi, če ne more drugače:


obvladati upiranja osebe, ki ne izpolnjuje zakonitih ukazov, moti
javni red, ali upiranja osebe, ki jo je treba prijeti, privesti ali ji
odvzeti prostost, kot tudi,
če mora odvrniti napad na osebe ali objekte, ki jih varuje, ali
napad na sebe ali koga drugega.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
173
KAJ SE ŠTEJE ZA UPORABO
FIZIČNE SILE
 Za uporabo fizične sile se šteje neposredna uporaba sile
policista s strokovnimi prijemi, udarci in meti.
 Za uporabo fizične sile se štejejo tudi strokovni pritiski,
individualna ali skupinska uporaba telesne sile za
potiskanje, odrivanje ali prenašanje oseb in potiskanje,
odrivanje ali razdvajanje množice.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
174
UPORABA FIZIČNE SILE PRI
PASIVNEM UPIRANJU
Za obvladovanje pasivnega upiranja policist uporabi
udarce in mete le v primeru, če ugotovi, da s
strokovnimi prijemi ali z uporabo fizične sile ne bo
dosegel namena uporabe.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
175
7.7. UPORABA PALICE
Palica je sredstvo (predmet), ki je posebej prirejena za
svoj namen, je pomožno sredstvo v rokah policista, da
lažje obvladuje upiranje ali da se lažje brani.
Palice kot orodje, ki je posebej prirejeno za obrambo ali
napad, občani ne smejo uporabljati, je nositi ali imeti v
posesti.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
176
PRAVNA PODLAGA


Zakon o policiji, 51.b člen
Način uporabe palice je opredeljen v Pravilniku o
policijskih pooblastilih, (82. - 84. člen)
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
177
POGOJI ZA UPORABO PALICE
Policisti imajo pri opravljanju nalog pravico uporabiti … palico …
(50. člen ZPol).
Palico, ... lahko policist uporabi, če ne more drugače:


obvladati upiranja osebe, ki ne izpolnjuje zakonitih ukazov, moti
javni red, ali upiranja osebe, ki jo je treba prijeti, privesti ali ji
odvzeti prostost, kot tudi,
če mora odvrniti napad na osebe ali objekte, ki jih varuje, ali
napad na sebe ali koga drugega.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
178
KAJ SE ŠTEJE ZA UPORABO
PALICE
Za uporabo palice se šteje neposredna uporaba
gumijevke, palice z ročajem – tonfe, zložljive in druge
sistemizirane palice.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
179
KAM POLICIST UDARI S PALICO

Palico policist praviloma uporabi za udarjanje po
telesu, lahko pa tudi za izvedbo strokovnega prijema,
za blokado, potiskanje, odrivanje ali prenašanje osebe.

Če je le mogoče, se mora policist izogibati udarjanju s
palico po glavi, vratu in genitalijah.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
180
UPORABA PALICE PROTI OSEBI, KI
SE PASIVNO UPIRA
Proti osebi, ki se pasivno upira, sme policist praviloma
uporabiti palico le za izvedbo strokovnega prijema, za
potiskanje, odrivanje ali prenašanje, za udarjanje po
telesu pa le, če ni drugih možnosti, da bi obvladal takšno
upiranje.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
181
7.8. UPORABA SLUŽBENEGA PSA
Z ustreznim šolanjem je policijskega službenega psa mogoče
usposobiti za najrazličnejše naloge, pri katerih krepko
prekaša zmožnosti človekovega delovanja, mogoče ga je
usposobiti za sledenje in odkrivanje storilcev kaznivih dejanj
in drugih iskanih oseb, za vzdrževanje javnega reda in miru,
za iskanje ponesrečencev izpod snežnih plazov in ruševin, za
iskanje mamil in razstreliv ter za opravljanje številnih
preventivnih in drugih nalog policije.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
182
PRAVNA PODLAGA


•
Zakon o policiji, 51.č člen
Način uporabe službenega psa je opredeljen v
Pravilniku o policijskih pooblastilih, (91. in 92. člen)
Strokovno navodilo o uporabi, strokovnem izpopolnjevanju in
oskrbovanju službenega psa policije.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
183
NAČIN UPORABE SLUŽBENEGA
PSA
Policist sme uporabiti kot prisilno sredstvo službenega
psa:


z nagobčnikom na vrvici ali brez in
brez nagobčnika na vrvici ali brez vrvice.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
184
UPORABA PSA Z NAGOBČNIKOM IN
NA VRVICI
Službenega psa z nagobčnikom in na vrvici sme policist
uporabiti v vseh primerih, ko je dovoljena uporaba:
 plinskega razpršilca,
 fizične sile ali
 palice.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
185
UPORABA PSA Z NAGOBČNIKOM IN
BREZ VRVICE




Službenega psa z nagobčnikom in brez vrvice sme policist
uporabiti za:
preprečitev bega in prijetje storilca kaznivega dejanja, ki se
preganja po uradni dolžnosti,
za preprečitev bega osebi, ki je storila prekršek zoper javni
red,
za odvrnitev napada nase, na koga drugega ali na objekt, ki
ga varuje, in
za vzpostavitev javnega reda.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
186
UPORABA PSA BREZ NAGOBČNIKA
IN NA VRVICI

za vzpostavitev javnega reda, če je z dejanji skupine
ljudi ogroženo življenje ali osebna varnost ljudi ali
premoženje večje vrednosti, in

za prijetje storilca kaznivega dejanja, ki se preganja
po uradni dolžnosti.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
187
UPORABA PSA BREZ NAGOBČNIKA IN
BREZ VRVICE

zavarovanje življenja ljudi,

preprečitve bega osebi, ki je zalotena pri kaznivem
dejanju, za katero je po zakonu mogoče izreči kazen
zapora 3 let ali več,
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
188
 preprečitve bega osebi, ki ji je vzeta prostost ali osebi, za
katero je izdan nalog za odvzem prostosti, ker je storila
KD, za katero je po zakonu mogoče izreči kazen zapora 3
let ali več,
 odvrnitev napad na varovano osebo ali objekt,
 odvrnitev od sebe neposrednega protipravnega napada,
s katerim je ogroženo njegovo življenje.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
189
7.9. UPORABA STRELNEGA OROŽJA
Policist sme uporabiti orožje proti osebam samo takrat, kadar
manj skrajna sredstva ne zadoščajo za dosego zakonitih
policijskih ciljev. Policist mora vedno upoštevati več okoliščin
pred dejansko uporabo strelnega orožja; mora se identificirati
in jasno opozoriti, da namerava uporabiti strelno orožje in
pustiti dovolj časa za upoštevanje opozorila, izvesti
"opozorilni postopek" razen če, bi zaradi tega tvegal ali
povzročili smrtno nevarnost ali resne poškodbe drugih oseb
ali bi bilo to očitno neprimerno ali brez pomena v okoliščinah
posameznega primera.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
190
PRAVNA PODLAGA
 Zakon o policiji, 52. člen
 Način uporabe strelnega orožja je opredeljen v Pravilniku
o policijskih pooblastilih, (96. - 102. člen)
•
•
•
•
•
Pravilnik o nošenju in uporabi službenega orožja policije,
Evropska konvencija o človekovih pravicah,
Deklaracija o policiji,
Kodeks ravnanja policijskih uslužbencev,
Temeljna načela o uporabi sile in orožja pri policiji.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
191
PRAVICA POLICISTA, DA
NOSI OROŽJE IN STRELIVO

Policisti imajo pravico in dolžnost imeti in nositi
orožje ter strelivo v skladu s predpisom, ki ga izda
minister za notranje zadeve.

Policist lahko uporabi službeno strelno orožje, ki je
sistemizirano v policiji.

Izjemoma lahko uporabi tudi strelno orožje, ki ni
sistemizirano v policiji, če je neposredno ogroženo
njegovo življenje ali življenje druge osebe.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
192
POGOJI ZA UPORABO
STRELNEGA OROŽJA Zpol
Pri opravljanju nalog sme policist uporabiti strelno
orožje samo, če ne more drugače:
1.
zavarovati življenja ljudi,
2. preprečiti bega osebi, ki je zalotena pri kaznivem
dejanju, za katero je po zakonu mogoče izreči kazen
zapora nad 10 let,
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
193
3.
preprečiti bega osebi, ki ji je odvzeta prostost ali osebi,
za katero je izdan nalog za odvzem prostosti, ker je
storila kaznivo dejanje iz prejšnje alinee, če je v nalogu za
prijetje, privedbo oziroma spremljanje osebe izrecno
določeno, da sme policist uporabiti strelno orožje, če bi
taka oseba poskušala pobegniti,
4.
odvrniti napada na varovano osebo ali varovani objekt,
5.
odvrniti od sebe neposrednega protipravnega napada, s
katerim je ogroženo njegovo življenje.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
194
POSTOPEK UPORABE STRELNEGA
OROŽJA
OPOZORILO PRED UPORABO (ZPol)
Preden policist uporabi strelno orožje, mora, kadar
okoliščine to dopuščajo, osebo, zoper katero naj bi
uporabil strelno orožje, opozoriti s klicem:
“ STOJ, POLICIJA, STRELJAL BOM !”
in z opozorilnim strelom.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
195
KDAJ POLICIST NE SME
UPORABITI STRELNEGA OROŽJA
 Če oseba, zoper katero policist sme uporabiti strelno
orožje, beži proti skupini ljudi ali se v njej nahaja, sme
policist streljati le, če oseba neposredno ogroža življenje
ljudi.
 Če oseba, zoper katero sme policist uporabiti strelno
orožje, beži proti državni meji, sme policist streljati le
tako, da izstrelek ne preleti državne meje.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
196
8. SEZNAM PREDPISOV* IN KRATIC
Zpol: Zakon o policiji (Uradni list RS, št. 66/2009-UPB7 in 22/2010)
ZJRM: Zakon o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/2006)
ZVCP: Zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/2008-UPB5
in 36/2010)
ZKP: Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS št. 32/2007-UPB4,
68/2008, 77/2009 in 29/2010)
ZNDM-2: Zakon o nadzoru državne meje (Uradni list RS št. 60/2007-UPB2)
ZP-1:
Zakon o prekrških (Uradni list RS št. 3/2007-UPB4 in 109/2009)
Pravilnik: Pravilnik o policijskih pooblastilih (Uradni list RS št. 40/2006)
* v mesecu avgustu 2010 veljavni predpisi, popravki in novitete so dostopni
na povezavi za konkretni predpis.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2010
197