Transcript TEMELJNI POJMI TEORIJE DRAME

TEMELJNI POJMI TEORIJE
DRAME
ponovitev
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
Kaj je bistvo dramatike?
Kakšno je njeno razmerje temeljnih sestavin?
Razmerje med subjektom in objektom govora?
Dva subjekta v dramatiki in njune značilnosti!
Čas govorečega in tistega o čemer govori!
Prevladujoča plast resničnosti je?
Trije tipi dramatike in njihove posebnosti!
Notranji ritem v dramatiki!
temeljni pojmi teorije drame
Kralj, Lado. Teorija drame. Ljubljana: DZS,
1998.
Kralj, Vladimir. Dramaturški vademekum.
Ljubljana: Mladinska knjiga, 1964.
• bistvo dramatike
• dramska oseba
• dramsko dejanje
• aktantski modeli
definicija drame
absolutnost drame
Peter Szondi: Teorija sodobne drame
posledici absolutnosti
1.
2.
Dramska replika ni izjava avtorja – dramske izjave vedno
izhajajo iz posamezne dramske osebe in situacije, zato se
nanašajo samo nanju. Avtorjeva naravnana (intendirana)
perspektiva se izkaže šele na koncu, torej v podobi celotne drame
in zanjo ni bistvena.
Dramska replika ne nagovarja gledalca – odnos gledalca do
prikazanega sveta je popolna ločenost in popolna identiteta hkrati.
Gledalec je pasiven in ne more vdreti v dramsko dogajanje,
obenem pa se z dogajanjem na odru identificira.
Narava dramskega prostora – Jerzy Grotowski je dramski prostor v
predstavi Stanovitni princ (1965) obdal z leseno steno, ki je imela
luknje, skozi katere so gledalci kukali na oder. Gledalec je voyer.
komunikacijski model pripovednega
teksta
komunikacijski model drame
dramska oseba na semiotični
premici
personifikacija
• moralitete, pasijoni, misteriji
• alegorija – mogoče jo je razložiti le s
pomočjo podobe sveta, v katerega je
postavljena
• odnosi med njimi so omejeni zgolj na tiste,
ki podpirajo osnovni pojem, ki ga
predstavljajo
• primeri:Prijateljstvo, Dobra dela, Spoved,
Lepota, Moč, Preudarnost, Pet čutov
tip
•
•
•
•
•
commedia dell’arte (16.,17. st.)
več realnih lastnosti
prikazuje splošne lastnosti ljudi
najpogostejši v komediji in melodrami
razlogi za uveljavitev:
1. hitro ustvarjanje
2. prepričljivost
značaj
• novoveški pojav
• izrazito individualen in enkraten
• značilen za določene zvrsti (tragedija
konverzacijska in družbenokritična drama)
• primer: Hamlet
razkroj dramske osebe
današnji pogled na dramsko osebo
dramsko dejanje - terminologija
Dejanje:
1. razdelek dramskega teksta (zunanja zgradba)
– acte, act, der Akt, čin,
2. zgodba, obdelana in prirejena na način, ki je
značilen za dramo – mitos (Aristotel), fabula,
fable, plot, die Handlung, radnja
3. prvina oz. gonilna sila dramsko obdelane
zgodbe. Je prehod iz ene situacije v drugo.
Uporabljamo tudi sinonima dogodek in
dogajanje.
zgodba : obdelava
• globinska struktura
• abstraktna
• pripoved o dogodkih
urejena po časovnem
zaporedju
• zgodba se lahko
realizira v različnih
obdelavah, medijih
(primer Goodbye to
Berlin – Cabaret)
• površinska struktura
• konkretna obdelava
zgodbe
• pripoved o dogodkih s
poudarkom na
kavzalnosti
Aristotelova pravila o dejanju
1. Pravilo o celoti. Dogajanje je celota, če ima začetek sredo in konec.
2. Pravilo o primernem obsegu. Dejanje naj bo tako, da ga lahko
bralec/gledalec zaobjame z enim samim pogledom.
3. Pravilo o enotnosti. Obdelana zgodba naj bo ena sama in dogajanje v njej
eno samo. Dramsko dogajanje mora biti zgrajeno tako, da je zanj nujen
vsak njegov del, da se torej celota zruši, če premaknemo ali odvzamemo en
sam del.
4. Pravilo o verjetnosti in nujnosti. Drama mora prikazovati dogodke, ki so
urejeni po nekem višjem kavzalnem redu. Aristotel tu daje primerjavo z
zgodovinopisjem, ki opisuje dogodke tako, kot so se zgodili, pesnik pa
nasprotno govori o dogodkih, ki bi se po zakonih verjetnosti in nujnosti
utegnili zgoditi.
Zahteva po verjetnosti in nujnosti se je v francoskem klasicizmu preoblikovala v
zahtevo po vraisemblance, torej po podobnosti z resničnostjo oz. po
verizmu.
analitična in sintetična drama
• izraz uvedel Friedrich
Schiller
• možnost večje tragičnosti
• pretekli dogodki so
nespremenljivi in nas
navdajajo z večjo grozo in
strahom
• popularna v realizmunaturalizmu, ker omogoča
posvečanje dramski osebi
• izraz izpeljal iz analitične
drame Otto Ludwig
• gledalec/bralec opazuje,
kako se iz izhodišč razvije
zaplet in se potem razreši
• večina Shakespearovih
dram
Schiller Goetheju
aktantski modeli
aktantski model - kategorija, s katero
skušamo zvesti nepregledno število
možnih variacij dramskega dogajanja in
oseb na nekaj obvladljivih situacij in
aktantov
prvi poskusi v 18. st. (Carlo Gozzi), za
teorijo drame sta pomembna Algirdas
Julien Greimas in Anne Ubersfeld
aktant : akter
• aktanti – abstraktne prvine globinske
strukture drame
• akterji – vsakokratne realne dramske
osebe (Hamlet Tartuffe, Jerman)
• aktantski model – aktanti + relacije med
njimi
Greimasov aktantski model
aktantski model Ubersfeldove
aktantska modela Hlapci, Lepa
Vida