Transcript Prenesi datoteko
INSTRUMENTALNA GLASBA BAROKA DO 1700
U V O D
ITALIJA, NEMČIJA FRANCIJA
VPLIVI NA RAZVOJ INSTRUM. GLASBE
POJAV OPERE
KONTRASTI POLIFONIJE IN MONODIJE
AKORDIČNA SPREMLJAVA, CONTINUO
RAZVOJ INŠTRUMENTOV
UVAJANJE VEČJIH IN MANJŠIH INSTRUMENTALNI DELOV
SAMOSTOJNI KOMORNI SESTAVI DO ORKESTRA
GLASBA ZA ORGLE, ČEMBALO, VIOLINO, INSTR. SESTAVI
VPLIV NA RAZVOJ
KONTRASTNI POJAVI
MONODIJA – VOKALNA GLASBA
HOMOFONIJA - POLIFONIJA
POLIFONIJA
ZAŽIVI Z INSTRUM. IZVAJANJEM
VRHUNEC J. S. BACH
GLASBA ZA ORGLE, ČEMBALO, VIOLINO, INSTR. SESTAVI
MONODIJA
UČINKOVITA UGLASBITEV DRAMSKIH IN LIRIČNIH BESEDIL
IZRAZ V INŠTRUM. GLASBI
NOVE OBLIKE IN VSEBINE
POJEM VOKALNEGA SOLISTA
SUBJEKTIVNOST OB AKORD. SPREMLJ.
VPLIV NA RAZVOJ INSTRUM. SOLISTA
RAZVOJ INSTRUMENTALNE GLASBE
POSLEDICA VOKALNE GLASBE
SOLISTIČNE VIRTUOZNOSTI
KONCERTNO NAČELO
NEODVISNOST GLASOV
IMPROVIZACIJA
OKRAŠEVANJE
MONUMENTALNOST
ZNAČILNOSTI INSTRUM. GLASBE
POLIFONIJA IN HOMOFONIJA
SKLADNOST NOVE KVALITETE –
POLIFONIJA DA HOMOFONIJI TEMATSKO GRADNJO SKLADBE
HOMOFONIJA PRINESE
HARMONSKO ČLENITEV GLASBE
TONALNI PLAN
TEMATSKO IZRAZITOST
ZNAČILNOSTI INSTRUM. GLASBE
IMPROVIZACIJA
SVOBODNA OBDELAVA PREDLOŽENE PARTITURE
CONTINUO
IZVAJANJE AKORDOV NA TEMELJU GENERALBASA
IZVAJANJE PREHODNIH TONOV, FIGUR, OKRASKOV..
IMPROVIZACIJA
ZNAČILNOSTI INSTRUM. GLASBE
DIMINUIRANJE
DO NAJMANJŠIH VARIANT
POČASNI STAVKI
FRESCOBALDI – SVOBODNO ZAPOREDJE DELOV SKLADBE
VARIIRANJE “AD LIBITUM”
SVOBODNA IZBIRA IZVAJANJA
GIROLAMO FRESCOBALDI 1583 –1643
ORGANIST IN PEVEC AKADEMIJE S. CECILIJA IN ORGANIST PRI SV. PETRU V RIMU
IMPROVIZATOR, UČITELJ ORGEL, ČEMBALA
IZPOPOLNIL TEHNIKO IGRANJA ORGEL
UVEDEL “VEZANI” TEMPO RUBATO – pri interpretaciji ima prednost AFEKT
GIROLAMO FRESCOBALDI
MOJSTER KONTRAPUNKTA, “IT. BACH ”
VPLIV NA FROBERGERJA
TOKATA
KRATKA PREDIGRA S KORALOM ALI BREZ
DALJŠA SAMOSTOJNA VEČDELNA SKL.
AFEKTNO IZRAZNA, KONTRASTI
CANZONA
FIGURALNA, ENA TEMA, VARIACIJSKA
VODI K VEČSTAVČNI SONATI
NI VEČ VOKALNIH VPLIVOV
GIROLAMO FRESCOBALDI
KANCONA ----- VEČSTAVČNA SONATA
Figuralni del – allegro sonatne oblike
počasni, homofoni – adagio
Vpliv na razvoj štiristavčne SONATE DA CHIESA
RICERCAR – razvije iz ene teme
PREDHODNICE FUGE
Imitacijske oblike
RICERCAR – instrumentalna verzija MOTETA, politematika, improvizacija
KANCONA – iz chansona, večstavčnost
FANTAZIJA – kontrapunktična oblika, improvizacija, vpliv več oblik
CAPRICCIO – ljudska tematika
TOCCATA - improvizacija
S U I T A (partita)
ZGODOVINSKI RAZVOJ
VRSTA PLESNIH STAVKOV ISTE TONALITETE
Ples (pred) – poples, dvodelnost kot izhodišče plesne suite in večstavč. instr. gl.
ZDRUŽEVANJE V VENČKE
V 16. ST. SKLADBA ZA LUTNJO
PAVANA – GAGLIARDA
COURANTE - ALLEMANDE
S U I T A (partita)
Od 1620: pavana – gagliarda – allemande – courante Od 1640: allemande – courante – sarabanda – gigue Načelo raznolikosti gibanja pri enotni tematiki – Bachova suita za instr. s tipkami Drugi ples lahko ritmično spremenjena melodija prvega stavka
Uvodni stavki: preludij, uvertura
ANGLIJA - VIRGINALISTI
Virginal – vrsta čembala
Zbirke plesnih skladb – virginalske knjige
WILLIAM BYRD -
Priredbe duhovnih del,
fantazije,
preludiji,
ljudske pesmi,
variacijske skladbe
FRANCIJA - KLAVECINISTI
Vpliv lutnjarskih mojstrov – slog lutnje
Stavki za lutnjo – težnja k SUITI
Programski značaj
Vpliv baleta
Izoblikovanje suitnega reda
Fran çois COUPERIN (1668-1733)
Skladatelj tipa franc. SUIT in KOMORNE GLASBE
Načelo suite prenesel v glasbo za instr. s tipkami
Nove tehnike igranja, programska dela
Učbenik za čembalo
S U I T A
NEOBVEZNI STAVKI
GAVOTA, MENUET, BOURR ÉE, AIR…
J. FROBERGER (1616 –1667)
OČE NEMŠKE SUITE ZA INSTR. S TIPKAMI
DVORNI ORGANIST NA DUNAJU
UČENEC FRESCOBALDIJA
UTEMELJIL SUITO S 4 STAVKI
POVEZUJE IT., ANG., FR. VPLIVE
SUITA – NEMČIJA - FROBERGER
NEMČIJA
Stavki – variacijsko načelo
Združevanje stavkov
Motivične povezave med stavki
Programska dela
Variacije
Jasna ločnica med glasbo za ORGLE in drugimi INSTRUM. S TIPKAMI