ORHIDEJE (KUKAVIČEVKE) SLOVENIJE

• • • • • V Sloveniji raste 83 vrst in podvrst Najdemo jih na suhih negnojenih travnikih, po svetlih gozdovih, v gorah po alpskih tratah, pogoste so v mokriščih in nizkih barjih Največ jih uspeva v toplih področjih Goriških Brd, Krasa in Slovenske Istre, kjer so zaradi močnega vpliva sredozemskega podnebja ustvarjeni ugodni pogoji za njihovo rast Cvetijo od marca čez poletje, odvisno od vrste Endemična v Sloveniji je kamniška murka

• • • • • • • • • • • Tropske rastejo na deblih in vejah – epifiti Zračne korenine s posebnim tkivom sprejema deževnico Orhideje Slovenije rastejo na tleh – litofiti Organske (rezervne) snovi shranjujejo v podzemnih organih različnih oblik Poleg starega imajo zraven še mladi gomolj Nekatere imajo korenike Iz podzemnih organov poženejo stebla z listi Listi naših orhidej so nedeljeni in celorobi, praviloma nepecljati Listi imajo vzporedno razporejene žile v rozeti pri dnu ali na steblu Izjema je plazeča mrežolistnica – kratkopecljati in mrežasti listi Oblika listov: elipsasta, narobejajčesta in trikotnosuličasta

CVET

• • • • • Enosomeren, sestavljen iz 6 cvetnih listov, ki so razvrščeni v dveh vretencih Zunanje vretence ima 3 liste – sepal; notranji iz 3 listov – petal; srednji je največji – medena ustna ali labelum) Pri nekaterih vrstah je medena ustna sestavljena iz epihila in hipohila Medena ustna je navadno podaljšana v ostroge, ki ima nektarne žleze V cvetovih brez ostroge so te v zadnjem delu medene ustne

• • • Večina jih ima le en prašnik iz dveh polinarijev Lepi čeveljc ima 2, med njima je lepljiva brazda, ki jo pokriva sterilni prašnik Prašnik z vratom pestiča, lepljiva žleza (rostelum) in brazda sestavljajo stebriček (ginostemij) • • • • • Za večino je značilno gibanje cvetov (resupinacija), ko se obrnejo za 180 stopinj Pri enolistni plevki in barjevki pa za 360 stopinj Tiste, ki imajo sedeče cvetove se resupinira plodnica ali spodnji del cvetnega peclja Resupinirajo zaradi kopičenja rastnih snovi na določeni strani Gibanje cvetov

OPRAŠEVANJE

• • • • • • • Ko žuželka pristane na medeno ustno, zadane z glavo v lepljivo ploščico polinarija Ta se prilepi na žuželko, ki ga prenese ter z glavo zadane ob lepljivo brazdo in se prelepi nanjo Opraševanje orhidej Nekatere se oprašijo same na 2 načina: – Kavdikula se upogne in polinarij se prilepi na brazdo – Cvetovi, ki imajo medeno ustno obrnjeno navzgor – Cvetove prašijo tudi opraševalci, ki lebdijo na cvetom Poseben način opraševanja imajo cvetovi rodu mačje uho Mimikrija orhidej rodu mačjega očesa Pri lepem čeveljcu avtosterilnost ali navzkrižno opraševanje zagotovijo posebni mehanizmi. Na napihnjeni medeni ustni so posebna mesta, na katera se lovijo žuželke (zlasti zemeljske čebele). Rob medne ustne je izjemno gladek, oljnat in žuželke padejo v notranjost medene ustne. Tudi notranje stene medene ustne so gladke, tako da žuželka ne more iz ne. Ujeta zemeljska čebela lahko pride iz medene ustne le skozi stranski izhod. Pri tem mora mimo lepljive brazde, na kateri odloži pelod, ki ga je prinesla iz drugih cvetov. Na svoji poti mora tudi mimo prašnikov in iz cveta odnese pelod

PLODNICA

• • • • • Podrasla (3 zrasli plodni,listi) Ko dozori se odpre s 6 razpokami Kalčki vzklijejo, če pridejo v stik s hifami ustreznih gliv – sožitje Nekatere kukavičevke celo odrasle ostanejo povezane s hifami – mikrotrofne glive (brez klorofila) Nekatere se razmnožujejo vegetativno

• Poudarek bo na naslednjih orhidejah (v knjigi Orhideje Slovenije): – Lepi čeveljc (str. 26) – Kamniška murka (str. 30) – Jajčastolistni muhovnik (str. 144) – Muholiko mačje uho (str. 158) – Loeselijeva grezovka (str. 172) – Navadna kukavica (str. 62) – Majska prstasta kukavica (str. 90) – Rjava gnezdovnica (str. 106) – Navadna močvirnica (str. 136)