Transcript ppt inteligentnost

INTELIGENTNOST
Janina Curk
II. gimnazija Maribor
KAJ JE INTELIGENTNOST
 lat.
intellego: razumem
 inteligentnost, ne inteligenca
 definicija arbitrarna (dogovor)
 »Inteligentnost je tisto, o čemer se vsi
avtorji ne strinjajo med seboj« 
 Binet: »Inteligentnost je tisto, kar merijo
moji testi!« 
OPREDELITVE INTELIGENTNOSTI





sodi med kognitivne oz. umske sposobnosti, ki
so dispozicije (potenciali) za dosežke na
kognitivnem področju
sposobnost učinkovitega mišljenja in
reševanja problemov
iznajdljivost in učinkovitost v novih situacijah
hitrost in točnost predelave (procesiranja)
informacij
poleg splošne več različnih komponent
inteligentnosti (ni enovita sposobnost)
POVEZANOST Z ZNANJEM
 višja
inteligetnost – večja učinkovitost pri
pridobivanju znanja in uporabi v življenju
 podtesti
 na
splošnega znanja/razgledanosti
inteligentnost sklepamo zlasti po
uspešnosti pri problemih, pri katerih si ne
moreš pomagati z naučenim znanjem
VPLIVI DEDNOSTI IN OKOLJA
 pomemben
vpliv dednosti, seveda pa
vpliva tudi okolje – možne spremembe
 povprečne korelacije čez 100 študij:
o
o
o
o
o
o
enojajčni dvojčki v istem okolju: 0.86
enojajčni dvojčki v različnem okolju: 0.72
dvojajčni dvojčki v istem okolju: 0.60
sorojenci v istem okolju: 0.47
sorojenci v različnem okolju: 0.24
starši in otroci: 0.40
BIOLOŠKA IN IZKUSTVENA INTELIGENTNOST




BIOLOŠKA: vrojeni potencial nevropsihičnega
sistema za obdelovanje informacij (abstraktno
mišljenje, razumevanje odnosov , miselno
povezovanje …)
IZKUSTVENA: odvisna od učenja, izkušenj,
izobrazbe in kulture (razumevanje besed in
računanje)
korelacija ok. 0,60 (biološka vpliva na izkustveno:
od prirojenih zmožnosti je odvisno, kako učinkovito
bo človek pridobival in izkoriščal svoje izkušnje)
„psihometrična inteligentnost“ – ki jo izmerimo s
testi
RAZVOJ INTELIGENTNOSTI

biološka se razvija do pr. 20. leta (vrh pri 16),
po 40. letu prične upadati
(naraščanje do 16. leta je povezano z geni in
razvojem možganskih struktur)

izkustvena vrh doseže kasneje in tudi potem
ne upada, pač pa lahko z izkušnjami celo
raste, če človek ostaja intelektualno aktiven
(kompenzira upadanje biološke)
Grafični prikaz razvoja
 vključi
THURSTONOVA TEORIJA (1927, 1938)


inteligentnost je sklop različnih umskih sposobnosti
sedem primarnih intelektualnih sposobnosti
(faktorjev), ki so med seboj razmeroma neodvisne
in jih merijo različne naloge na testih:
o
o
o
o
o
o
o
besedno razumevanje
besedno izražanje
številske sposobnosti
prostorske sposobnosti
zaznavne sposobnosti
spominske sposobnosti
sklepanje (rezoniranje)
Besedno razumevanje
(besedne sposobnosti)
Razumevanje besednega gradiva, npr.:
 navajanje pomena določenih pojmov
 razumevanje pregovorov:
»Kdor hodi počasi, prej pride«, pomeni:
a.
da je počasna hoja hitrejša od teka
b.
da je treba vedno hoditi počasi, če hočemo doseči cilj
c.
da bo delo bolje uspelo, če delamo previdno in premišljeno

iskanje sopomenk in protipomenk:
o
Podčrtajte besedi, ki imata popolnoma enak ali popolnoma
nasproten pomen:
marljiv, nezaposlen, ubogljiv, ničvreden, len
o
Dve od petih besed v vsaki vrstici imata podoben pomen.
Kateri?
a) Prevaran, tesnoben, pretresen, potrt, anksiozen.
b) Radoveden, ponosen, marljiv, zvedav, duhovit.
Besedno izražanje
(besednostne sposobnosti)
Obseg in hitrost uporabe besednega zaklada,
npr.:
 navajanje besed, ki se začnejo ali končajo na
določeno črko
 prepoznavanje besed, kjer so črke pomešane
 navajanje istopomenk in protipomenk
 Kaj pomenijo spodaj zapisani pregovori?
a) Vsak je svoje sreče kovač.
b) Kdor visoko leta, nizko pade.
Številske sposobnosti
Hitrost in točnost enostavnih računskih
operacij, npr.:
 reševanje
enostavnih nalog, ki zahtevajo
seštevanje, odštevanje, množenje in
deljenje
Napišite vsote naslednjih vrstic: 13 + 26 + 14
Prostorske sposobnosti
Razumevanje prostorskih odnosov,
prostorska predstavljivost, npr.:


kateri plašč ustreza določenemu telesu
Lik na levi prekucnemo v desno in ga nato
zasučemo prek njegove osi. Katerega od
likov, ki so narisani desno, bomo dobili pri
tem: …
Zaznavne sposobnosti
Sposobnost hitrega in točnega zaznavanja
razlik in podobnosti v dražljajih, npr.:
 ugotavljanje,
kaj na risbi predmeta
manjka, kje se nahaja določena
podrobnost, v katerem liku se skriva
določena oblika …
Spominske sposobnosti
Sposobnost pomnjenja gradiva, npr.:
 naloge,
ki se nanašajo na obseg spomina
(koliko črk ali številk v nizu si lahko
zapomnimo)
 Milgramova
učna naloga
Logično sklepanje(rezoniranje)
Sposobnost hitrega in učinkovitega sklepanja in
presojanja logičnih odnosov, npr.:
 naloge, ki zahtevajo odkritje pravila in pravilno
nadaljevanje zaporedja:
Besede ali številke v spodnjih vrsticah so razvrščene po
določeni zakonitosti. Ugotovite zakonitost za posamezno
vrsto in vpišite na prazen prostor pravilno rešitev, tj. tisto
besedo ali številko, ki vrsto pravilno nadaljuje.
a) tam, mat; rob, bor; kar, .......
b) 1, 11, 20, 28, 35 ......., .......
c) zvonček, hruška, trava, žaba ..........
č) 2, 5, 15, 18, 54, 57, 171 .......
MERJENJE INTELIGENTNOSTI
 ne
moremo neposredno, pač pa preko
njenih učinkov – testi
 raziskave
od konca 80. vse bolj kažejo
možnosti bolj direktnih fizioloških meritev
Zgodovina




prvi test je z namenom odkrivanja osnovnošolcev, ki
potrebujejo dodatne spodbude v šoli, izdelal francoski psiholog
Alfred Binet skupaj z zdravnikom T. Simonom – Binet-Simonov
test (1905)
sklepal, da se inteligentnost meri z nalogami, ki zahtevajo
sposobnost reševanja problemov, presojanja in sklepanja
razvrstil po naraščajoči težavnosti in dal reševati različno starim
otrokom
Primeri nalog:







otrok si zapomni zaporedja števil
ugotovi, kateri del na sliki manjka
poimenuje barve
prerisuje geometrične like
šteje od 20 nazaj
zamenja bankovec z drobižem
tvori stavke iz danih besed …
Mentalna starost


Binet je izračunal povprečni rezultat za vsako
starost in tako dobil norme – kriterije za primerjavo
na podlagi rezultata (uspešno rešenih nalog) je
določal mentalno starost otroka:
Če je pet let star otrok rešil naloge, ki ji reši večina otrok v
tem starostnem obdobju, ni pa rešil nobene naloge za
starejše otroke, je bila njegova mentalna starost pet let.
To mentalno starost je lahko imel tudi otrok, star sedem
let, če je bil njegov dosežek enak opisanemu dosežku
petletnika.

Neželena posledica (zlasti v GB in ZDA): uporaba
za primerjanje in selekcijo posameznikov, ki
normalno intelektualno funkcionirajo
Inteligenčni količnik
Desetletje kasneje je bil kot mera INT uveden
količnik IQ: izniči vpliv starosti na končno
vrednost in omogoči primerjavo različno starih
otrok:
IQ 118 vselej govori o nadpovprečni inteligentnosti,
pa naj bo otrok star 3 leta ali 12 let. Enako velja,
da ima otrok, ki rešuje naloge, tako kot je
pričakovano za njegovo starostno skupino, vedno
IQ 100.
IQ = (mentalna starost/kronološka starost) x 100
Odklonski IQ


Obrazec za izračun IQ, ki temelji na starosti, je
ustrezen samo za otroke, ne pa tudi za
odrasle, saj se umske sposobnosti od
mladostništva dalje ne spreminjajo iz leta v
leto kot v obdobju otroštva.
Zato odklonski IQ: ki izraža odnos med
dosežkom posameznika in povprečnim
dosežkom v populaciji, ki ji pripada (npr.
povprečnim testnim rezultatom v določeni
starostni skupini).
IQ = (testni rezultat posameznika/povprečen testni
rezultat določene populacije) x 100
IQ je relativna mera!
 Vidimo,
da IQ ni absolutna mera, pač pa
relativna: pove samo to, kakšen je rezultat
posameznika v primerjavi s povprečjem
(enako starih).
 Testi so standardizirani tako, da je
povprečnemu dosežku v populaciji
pripisana vrednost 100 točk. Torej če imaš
IQ 100, ima polovica populacije nižji IQ,
polovica pa višjega.
Distribucija IQ







130 in več: zelo visoka
120 – 130: visoka
110 – 120: nadpovprečna
90 – 110: povprečna
80 - 90: podpovprečna
70 - 80: mejna
pod 70: različne stopnje »duševne prizadetosti« ali
uradno motenj v duševnem razvoju: lažja, zmerna, težja
in najtežja
Primer Janezka



povprečen rezultat 10-letnikov je 50 točk, 12-letnikov pa 60
točk
testiramo 10-letnega Janezka (kronološka starost je 10 let)
če Janezek doseže 50 točk, torej točno povprečje svoje
starostne skupine, je njegova mentalna starost tudi 10
IQ=(MS/KS)x100=(10/10)x100=100
odklonski IQ=(Janezkov rezultat/povprečje te starostne skupine) x
100=(50/50)x100=120

če Janezek doseže 60 točk, pa je njegova mentalna starost
12 let
IQ=(MS/KS)x100=(12/10)x100=120
odklonski IQ=(Janezkov rezultat/povprečje te starostne skupine) x
100=(60/50)x100=120
UPORABNOST IQ





poklicno usmerjanje in svetovanje
štipendiranje nadarjenih
izbiranju za sprejem na delovno mesto ali v študijski
program
v psihodiagnostiki (klinični psihologiji) za
ugotavljanje specifičnih učnih težav, napak v
procesu mišljenja ali možganskih poškodb (redna
OŠ ali prilagojeni program)
v zavodih za ljudi z motnjami v duševnem razvoju
za načrtovanje in potem preverjanja učinkovitosti
terapije
IQ je le groba smernica
KRITIKE MERJENJA


Testi merijo trenutno izraženost inteligentnosti,
ne pa intelektualnega potenciala oz. le v
manjši meri (zlasti naloge, ki zahtevajo
sklepanje - rezoniranje).
Problem nezanesljivosti napovedovanja
dosežkov na podlagi IQ v obdobju otroštva in
mladostništva: inteligentnost se najhitreje
razvija v otroštvu (razlika med 4 in 5-letnikom
je veliko večja kot razlika med 15 in 16letnikom),
KRITIKE MERJENJA

Testi merijo samo konvergentno mišljenje, ne pa tudi
divergentnega mišljenja, čeprav so problemi v
vsakdanjem življenju pogosteje odprti.

Prav tako v testih ne moremo zajeti nekaterih
pomembnih komponent inteligentnosti, npr.:
o
o
o
o
o
o
o
sposobnost zdravorazumskega presojanja
sposobnost spontanega znajdenja v socialnih situacijah
(socialna inteligentnost)
spretnost manipuliranja s predmeti (praktična inteligentnost)
čustvena inteligentnost
gibalna inteligentnost
glasbena inteligentnost
moralna inteligentnost …
KRITIKE MERJENJA

Neupoštevanje situacijskih dejavnikov med
testiranjem, ki vplivajo na rezultat: razpoloženje,
trema, prenizka ali previsoka motiviranost, utrujenost,
izkušnje s testnimi situacijami, impulzivnost,
anksioznost, čustvena labilnost (časovni pritisk),
depresivno pogojena upočasnjenost …

Neupoštevanje drugih dejavnikov, ki poleg
inteligentnosti vplivajo na dosežke: testiranje je
koristno za oceno sposobnosti, a ob kritični
interpretaciji in zavedanju, da na uspešnost pri
učenju, delu in v življenju nasploh vplivajo še mnogi
drugi (vsaj) enako pomembni dejavniki (gl. dejavniki
učnega uspeha)!
KRITIKE MERJENJA
Etični problem
 testira samo mag. psih. (2. stopnja)
 da bi se izognili nekritičnim in nestrokovnim
interpretacijam
 zloraba testov vodi do neupravičenih občutij
superiornosti in inferiornosti, neetičnih
razlikovanj ljudi glede na IQ, kot da je to
edina in usodna človekova kvaliteta,
stigmatiziranja in diskriminiranja
Mensa: mednarodna organizacija, ki »ponuja inteligentnim posameznikom
možnost združevanja zgolj na podlagi visokega IQ, ne glede na politična
prepričanja, raso, vero ali življenjski slog«! Le en pogoj: po rezultatu na
testu inteligentnosti uvrstiti se v zgornja dva odstotka prebivalstva.
KRITIKE MERJENJA
 Neupoštevanje
medkulturnih razlik: testa,
standardiziranega v nekem kulturnem
okolju, ne moremo uporabiti v
drugačnem okolju. Culture-free testi:
neodvisni od kulture, specifične vzgoje,
učenja in socializacije.
RAZLIKE V IQ MED RASAMI,
NARODI, ETNIČNIMI SKUPINAMI
„Nobena sposobnost ni bila tako dolgo in tako
intenzivno predmet psihološkega raziskovanja kot
inteligentnost. Ne samo to, nobeno psihološko
raziskovanje tudi ni zbujalo toliko hude krvi kot
raziskovanje inteligentnosti in to v enaki meri zato, ker so
znanstvene izsledke zlorabljali v politične in druge
namene, in zato, ker so bili velikokrat tudi sami
raziskovalci inteligentnosti pristransko naravnani.“*
V ospredju teh polemik je stara debata o tem, ali se
pojavljajo razlike v inteligentnosti med različnimi rasnimi
in drugimi skupinami. Namesto da bi znanstvene
izsledke obravnavali kot to, kar so, so jih velikokrat
uporabljali kot netivo za ideološke spore.
Razlike so v pogojih življenja




nekatere starejše raziskave: na testih inteligentnosti so
dosežki Afroameričanov v povprečju med 10 in 15 IQ
točk nižji od dosežkov belcev, dosežki prebivalcev
hispanističnega porekla (npr. priseljencev iz Mehike,
Latinske Amerike, Kube) pa so nekje vmes
opisane ugotovitve so bile v preteklosti večkrat
zlorabljene kot opravičilo za rasno diskriminacijo
(„inteligentnostni rasizem«)
razlike so posledica socialnih in kulturnih razlik:
socialno-ekonomske razmere, čas, ki ga starši posvetijo
spodbujanju in podpiranju otroka, vrednote določene
kulture (manjša motiviranost in tekmovalnost …)
Razlike v inteligentnosti znotraj skupin so mnogo večje
kot razlike med skupinami
RAZLIKE MED SPOLOMA
V splošni inteligentnosti ni razlik.
 Ženske boljši povprečni rezultat pri
besednih sposobnostih, rutinskem
računanju.
 Moški boljši povprečni rezultat pri
prostorskem predstavljanju (npr. miselno
rotiranje predmetov, ocena gibanja
predmetov skozi prostor, geometrični
problemi).

KAJ VPLIVA NA INTELIGENTNOST
 Biološki
faktorji
 Sociokulturni faktorji





spodbudno okolje
vzgojne spodbude in intervencije –
obogateno okolje (začetni učinek, ki
pozneje pogosto preneha)
izobrazba, šolske spodbude
kompleksnost poklicnega dela
ne vpliva vzgojni slog
INTELIGENTNOST IN MOŽGANI
Splošna inteligentnost korelira:
 negativno z možganskim metabolizmom glukoze:
inteligentnejši možgani porabijo manj glukoze (manj
energije za isti učinek)1
 pozitivno s hitrostjo perifernega nevronskega
prevajanja (centralno še ni raziskano)2
 pozitivno z diferenciacijo in rastjo dendritov
 pozitivno z gostoto sive mase možganskih celic, ki je
gensko pogojena
 pozitivno z možganskimi valovi – frekvenca alfa
valov4
 pozitivno s prekrvavitvijo možganskih središč (starost!)
BIOKEMIJA INTELIGENTNOSTI

spolni hormoni:
o
o

testosteron in prostorske sposobnosti
(nelinearno)
estrogen in verbalne sposobnosti (linearno)ž
nevrotransmiterji
o
o
o
o
acetilholin (učenje in spomin)
dopamin
„smart drugs“
ni posameznega gena, ki je odgovoren za
inteligentnost – pod vplivom številnih genov