Transcript Resocializacija zapornikov: s postpenalno obravnavo na trg dela

Resocializacija zapornikov: s
postpenalno obravnavo na trg dela
RES_ZA
Mariborska razvojna agencija
23.2.2011
O RES_ZA
•
http://www.mra.si/RES_ZA--Resocializacija-zapornikov.aspx
•
http://www.mra.si/MEDIJI-O-PROJEKTU.aspx
Fakti
•
Slovenija je imela v letu 2009 na 100.000 prebivalcev zgolj 67 zaprtih oseb. Vendar je med novo
zaprtimi osebami kar 55% povratnikov. (Vir: Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij: Letno
poročilo 2010 in Letno poročilo 2009.) Strošek na dan:
•
•
73 EUR.
18,4% zaradi nastopa kazni izgubilo zaposlitev.
Od skupno 2.048 obsojencev in mladoletnikov v letu 2008 jih je imelo 717 (35 %) nižjo oz.
srednjo poklicno šolo, 267 (13 %) obsojencev oz. mladoletnikov je bilo brez šolske
V letu 2008 jih je
izobrazbe, med njimi 25 brez znanja pisanja, branja in poznavanja osnovnih
računskih operacij. Podatkov o izobraževanju po izpustu, ni.
• 80,3 % obsojencev in mladoletnikov se je ob odpustu vrnilo domov, drugi so
si urejali nastanitev na novo (ob pomoči socialne službe v zavodu, centrov za socialno delo in
neformalne socialne mreže). Kar
3,9% jih po izpustu ni imelo urejene nastanitve.
Postpenalna obravnava
“Svetovanje je ena od posebnosti slovenske
postpenalne obravnave, ki se vedno težje
ohranja v praksi. Na nekaterih centrih za
socialno delo to obliko svetovanja izvajajo
strokovni delavci centrov sami, ponekod pa
za to obliko dela imenujejo prostovoljce,
večinoma študente družboslovnih
fakultet.”
Inovativni pristop
•
Iz opisa stanja izhaja, da je sicer postpenalna obravnava bivših kaznjencev del institucionalne
prakse, ki pa glede na število povratnikov ni niti najbolj uspešna niti zadovoljivo učinkovita.
55% POVRATNIKOV
•
V izvedbi pilotnega projekta zato predlagamo testno uvajanje novih, v Sloveniji do
zdaj ne apliciranih metod postpenalne obravnave, in sicer psiho-terapevtsko socialni
pristop, ki izhaja iz tradicije nevro znanosti, predvsem pa metode hipnoterapije, ki jih
na populaciji zapornikov oz. bivših zapornikov v svetu še niso preizkusili.
Celovitost
Celovitost pristopa postpenalne obravnave, ki ga bomo pilotno preizkusili, in ki v svojih zametkih
obeta tako zmanjševaje povratništva kot višjo stopnjo ponovnega vključevanja na trg dela
obravnavane ciljne skupine, se kaže v povezovanju delovanja na osi individum – družina – družba
in zajema:
 osebo (kaznjenca na prehodu v statust bivšega
kaznjenca),
 njegovo ožje družbeno in družinsko (intimno)
okolje (osebe, s katerimi ima vzpostavljena
opredeljena razmerja) ter
 t.i. družbeno okolje s trgom dela, kamor želi
ponovno vstopiti (trg delodajalcev).
Kako se lotevamo projekta
•
Postpenalna obravnava je tako po eni strani namenjena zagotavljanju osnovne (bivanjske)
blaginje in zagotavljanje oz. omogočanje zadovoljevanja osnovnih življenjskih potreb
stanovanjska problematika, zaposlitev, ustrezna
izobrazba) kot restrukturianju osebnosti in odnosov v
(
•
družbenem okolju posameznika z namenom doseganja subjektivne blaginje.
Za učinkovit vstop bivših kaznjencev na trg dela je potrebno delovati tako na ravni bivših
psihoterapija – delovna terapija – zapolnitev
vrzeli v izobraževanju) kot tudi na trgu dela, in sicer izvesti osveščanje
kaznjencev (
delodajalcev, vključno s prikazom celovite problematike bivših kaznjencev, predvsem žensk in
mladoletnikov.
•
Zaposlitev, ki bo sledila na podlagi
preizkusne dobe v izbranih
podjetjih, pa mora spremljati strokovno usposobljen kader. Slednje pomeni, da bivši
kaznjenci ostanejo v postpenalni obravnavi vsaj še 1 leto po odpustu.
Zato: partnerji&pridruženi partnerji
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Partnerji in vloge v projektu
Mariborska razvojna agencija – vodilni partner
DruštvoVizija – strokovni vodja programa: Transakcijska in hipnoterapija
Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza: usposabljanje in izobraževanje
Slovenski institut za psihoterapijo – izpostava Maribor (CPMB): obravnava družin
Pridruženi partnerji
Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor, ki bo kot pilotni ZPKZ služil kot strokovna institucija za izvedbo
aktivnosti pred odpustom kaznjencev na prostost.
Mestna občina Maribor bo zagotavljala večnamenske prostore za izvedbo specifičnih aktivnosti projekta in
nudila pomoč pri zagotavljanju nastanitvenih možnosti za ranljivo ciljno skupino.
Varuh človekovih pravic
Obvešča izvršilno, sodno in zakonodajno vejo oblasti o problematiki postpenalne obravnave in bo tako prispeval k
trajnosti projekta.
Društvo Integrations Hilfe
Zagotavlja transdisciplinarno dimenzijo v projektu.
Kontakti
• Amna Potočnik
[email protected]
02 333 13 13
• Miha Leskovar
[email protected]
02 333 13 16