Sfere,hidrogeokemija
Download
Report
Transcript Sfere,hidrogeokemija
Zemeljsko površje
1. Atmosfera (zrak)
2. Hidrosfera (voda)
razpadanje kamnin, akumulacija
vrhnji del litosfere
4. Biosfera
oceani, jezera, reke, led, padavine
3. Pedosfera (preperina - vpliv vode in zraka)
dušik, kisik, CO2, argon, voda
organizmi
5. Tehnosfera ali antroposfera
vpliv človeka - izraba in odpadki
1. Atmosfera
plinski ovoj okrog Zemlje
modri izgled dajeta Zemlji
voda in atmosfera
sestava zraka v pasu od 0 do nekaj 100m:
N2
O2
Ar
CO2
voda
drugi plini
78,02 %
20,95 %
0,93 %
0,03 %
0-5%
0,01 %
1. Atmosfera
zračni ovoji:
eksosfera
termosfera
mezosfera
- stratopavza -
stratosfera
- mezopavza -
- tropopavza -
troposfera
1. Atmosfera
TROPOSFERA
vremenski pojavi, padavine!
temperatura pada z višino, do -60ºC
debelina:
do 9 km v polarnih območjih in
do 16 km v tropskem pasu
vsebuje 90 % mase atmosfere
- tropopavza -
1. Atmosfera
STRATOSFERA
med 9 oz. 16 km in 50 km
temperatura se skoraj ne spreminja do višine 20 km
od 20 km navzgor narašča do -10ºC
vzrok rasti T je ozon, ki vsrka UV sevanje Sonca in ščiti življenje
ozonska plast: med 10 km in 50 km
- stratopavza -
MEZOSFERA
med 50 km in 80 km
temperatura pada, na 80 km je najnižja, okoli -90ºC
- mezopavza -
1. Atmosfera
TERMOSFERA
med 80 km in 500 km
temperatura narašča
med 80 km in 400 km so ioni kisika električno nabiti oz.
ionozirani
IONOSFERA
odbija radijske valove
omogoča komunikacijo
polarni sij med 150 in 400 km
zaradi sončnega vetra
zelena barva: zaradi kisika
rdeča barva: vodik
1. Atmosfera
EKSOSFERA
od 500 km navzgor, do okoli 10,000 km
temperatura je zelo visoka, do 1200ºC
zelo malo plinov, večinoma H2 in He
uhajajo v Vesolje
99,99997 % vse mase je pod 100 km
1. Atmosfera
onesnaževanje atmosfere
SOx, NOx
toplogredni plini (segrevanje ozračja)
tanjšanje ozonske plasti
smog
kisli dež
pri kurjenju fosilnih goriv
nizek pH, do 2,5 (normalno okoli 5,2)
lokalna onesnaženja
Hg v Idriji
1. Atmosfera
onesnaževanje:
izpusti plinov
globalno segrevanje ?
1. Atmosfera
Atmosfera skozi geološko zgodovino
prvotna atmosfera:
drugotna:
iz helija in vodika
Zemlja se je ohladila
nastala pred 3,5 milijardami let
para, CO2 in dušik (amonijak)
tretja:
para se je utekočinila, nastali so oceani in dež
CO2 se je absorbiral v oceane
razvile so se rastline, nastajati je začel kisik
nastanek ozonske plasti (zaščita življenja!)
2. Hidrosfera
hidrološki cikel:
evaporacija
transpiracija
poraba vode v rastlilnah
(evapotranspiracija)
kondenzacija
izhlapevanje vode
ujetje vode na majhne delce
nastanek padavin
padavine
odtok
površinski
podzemni
2. Hidrosfera
količina vode:
vsa voda: 1,386,000,000 km3
oceani
ledeniki, sneg
površinska sladka voda
površinska slana voda
podzemna voda
100 %
96,5 % vse vode
1,7 %
0,76 %
0,94 %
1,7 %
sladka 46 %
slana 54 %
jezera
atmosfera
reke
0,013 %
0,001 %
0,0002 %
2. Hidrosfera
količina vode:
2. Hidrosfera
sestava morske vode v %:
O
85,84
S
0,091
H
10,82
Ca
0,04
Cl
1,94
K
0,04
Na
1,08
Br
0,0067
Mg
0,1292
C
0,0028
2. Hidrosfera
KEMIČNA SESTAVA PODZEMNIH VOD
s to sestavo se ukvarja HIDROGEOKEMIJA
veja geokemije, ki se ukvarja s kemičnimi procesi v vodnem okolju
GEOKEMIJA preučuje procese, vsebnosti in porazdelitve
kemičnih prvin v geoloških okoljih
pomembna je za razumevanje nastanka in sanacij onesnaženj z
določenimi onesnaževali
2. Hidrosfera
KEMIČNA SESTAVA PODZEMNIH VOD
v vodah nastopa veliko kationov in anionov, ki so lahko
združeni v kompleksne molekule:
1. Glavne sestavine
2. Drugotne sestavine
pod 0,001 mg/l
4. Raztopljeni plini
NH4+, NO2-, Sr2+, Ba2+, Li+, Mn2+, Al3+, J-, Br-, B, P, ...
3. Sledni elementi
Ca2+, Mg2+, Na+, K+, Fe2+, HCO32-, CO3-, SO42-, Cl-, NO3-, SiO2, ...
CO2, H2S, N2, CH4, O2, He, Ar, Rn, ...
5. Radioaktivne snovi
U, Th, Ra, Rn (plin)
2. Hidrosfera
topnost snovi v vodi
topnostni produkt Kc = [A+]*[B-] / [AB]
pH
je neg. logaritem aktivnosti H+ ionov
pH = - log [H+]
nevtralni pH pri T=24ºC je 7,00, pri T=0ºC je 7,47 in T=50ºC je
6,49
2. Hidrosfera
delovanje vode na kamnine
hidratacija
hidroliza
adsorpcija vode na površino minerala
sprememba minerala zaradi vezave vode
oksidacija in redukcija
kjer je kisik (oks.) oz. kjer ga ni (red.)
stabilnost elementa v oksidacijskem
stanju merimo z redoks potencialom
Eh = E0 + RT/nF * ln [OKS]/[RED]
primer: Fe2+: zeleno, Fe3+: rdeče
2. Hidrosfera
trdota vode
pri nas se uporablja nemška trdotna lestvica (ºNT)
skupna/celokupna trdotaST (CT)
karbonatna trdota
KT
nekarbonatna trdota
NT
1 ºNT = 10 mg/l CaO
uporabljajo se tudi druge lestvice, predvsem francoska in redkeje
angleška, nemška ali ameriška
delitev vod po trdoti:
zelo mehke
mehke
zmerno trde
trde
zelo trde
< 4,2 ºNT
4,2 - 8,4 ºNT
8,4 - 16,8 ºNT
16,8 - 25,8 ºNT
> 25,8 ºNT
2. Hidrosfera
grafični prikaz podatkov
za ilustracijo numeričnih podatkov
omogočiti hidrogeokemično proučevanje analiznih
podatkov
primeri:
2. Hidrosfera
primeri:
Piperjev diagram
2. Hidrosfera
izvor elementov v vodah:
2. Hidrosfera
sestava vod v Sloveniji:
2. Hidrosfera
3. Pedosfera
sloj, v kateri se tvorijo tla
vrhnji del geosfere
nastal s preperevanjem
s stiku z biosfero, hidrosfero
in atmosfero
zelo dovzeten za onesnaženje
primer: Hg v tleh okoli Idrije
3. Pedosfera
TLA:
Geološka definicija: preperel nesprijet material nad matično
kamnino
Pedološka definicija: preperel nesprijet material, ki vsebuje
organsko snov in omogoča življenje rastlinam
Veda, ki se ukvarja s sestavo in razvojem tal, je
pedologija
Ilovica = tla z enakimi deleži peska, melja in gline, bogata z
organsko snovjo
3. Pedosfera
Glineni minerali:
Illit
Kaolinit
Montmorillonit
Klorit
Vermikulit
= skupina aluminijevih
listnatih silikatov, ki
večinoma nastajajo pri
preperevanju glinencev
Minerali glin:
Glineni minerali
Kremen
Kalcit
Fe, Al, Mn oksidi in
hidroksidi
= minerali, ki sestavljajo glino
3. Pedosfera
PROCESI TVORJENJA TAL:
Na tvorbo tal vplivajo:
matična podlaga, podnebje, relief, čas in organski dejavniki
Preperevanje matične kamnine
Akumulacija organske snovi
Opad, korenine, živalski ostanki
Mehansko premeščanje
Kemične spremembe
Vplivi organizmov
Lateriti: Fe-oksidi, v tropskih okoljih
Boksiti: zmes Al oksidov in hidroksidov
3. Pedosfera
Nastanejo TALNI HORIZONTI:
A bogat z organsko snovjo, glinami,
peskom in meljem
(izpiranje)
B manj organske snovi, več gline in
železa ter aluminija, ki so se izprali
iz A
(akumulacija)
C preperela matična kamnina
matična kamnina
3. Pedosfera
procesi, ki potekajo v tleh:
odlaganje iz zraka
obdelovanje tal
biološki procesi
dihanje, razpad humusa
ionska izmenjava
gnojenje
nitrifikacija
menjava kationov in
anionov
raztapljanje mineralov
preperevanje
4. Biosfera
sloj Zemlje, kjer obstaja življenje
skoraj povsod:
od tropskih do polarnih območij
ptiči: do 11,3 km visoko, ribe do -8,372 m globoko
mikrobi: do 41 km visoko in
>10 km globoko, tudi 5 km
globoko v vrtinah pri 70ºC
večina med -200 in +800 m.n.v.
sestava:
kompleksna
predvsem ogljik, kisik, vodik
tudi žveplo, dušik in redkeje kalcij in magnezij
4. Biosfera
sestava človeškega telesa:
O (65%), C(18%), H (10%)
N (3%), Ca (1.5%), P (1.0%), K (0.35%), S (0.25%),
Na (0.15%), Mg (0.05%)
Cu, Zn, Sel, Mo, F, Cl, I, Mn, Co, Fe (0.70%)
Li, Sr, Al, Si, Pb, V, As, Br (sledi)
v geološki zgodovini je bila pomembna za nastanek
nafte, zemeljskega plina in premoga
4. Biosfera
nastanek biosfere
pojav življenja pred 3,8 MRD let
večji razmah življenja je povezan z rastjo kisika v atmosferi
1. tvorba prvin
2. kemični razvoj
vodik
H, C, N, O, P ...
CH4, CO2, CO, H2O, N2 ...
org. in nukleinske kisline
3. biološki razvoj
prvo življenje
predkambrijski organizmi
sedanje življenje
5. Tehnosfera / antroposfera
okolje, nastalo s človeškim vplivom:
poraba surovin, obdelovanje kmetijskih objektov, izgradnja
objektov
erozija, preperevanje
sprememba klime
človek je že geološki dejavnik !
velemesto porabi toliko
energije kot delujoč vulkan
količina materiala za gradnjo
avtoceste je primerljiva s
prenesenim materialom veletoka
5. Tehnosfera / antroposfera
rast prebivalstva
danes: 6,7 MRD ljudi
podvojitev vsakih 61 let
leta 2050: 10 MRD
raste poraba po surovinah!
5. Tehnosfera / antroposfera
poraba energije:
svetovna poraba energije E = 5 x 1020 J
E = mc2
m=?