Transcript Orientacija na nebu

Astronomsko društvo Vega
Orientacija na nebu
Predstavitev za Repatice in komete
Gregor Vertačnik
Ljubljana, november 2010
Kazalo







Vpliv geografske lege na vrtenje neba
Ekliptika – kraljestvo planetov, Sonca in
Lune
Vrtljiva zvezdna karta
Kotna razdalja in roke
Iskanje objektov s prostimi očmi
Glavni vzorci na nebu …
Iskanje objektov z daljnogledom in
teleskopom
Vpliv geografske lege na vrtenje neba
s površja Zemlje v jasni noči opazimo vrtenje neba
 posledica vrtenja Zemlje v prostoru, ki ga
“napenjajo” zvezde
 velik vpliv opazovališča:





os vrtenja na nebesnem tečaju (blizu Severnice)
delež vidnega neba od 50 % (tečaj) do 100 % (ekvator)
cirkumpolarni objekti
“hitrost” vzhajanja/zahajanja objektov
EKVATOR
TEČAJ
Navidezna pot Sonca na nebu ob
solsiticijih. Vir slik:
http://en.wikipedia.org/wiki/Solstice
50° severno
Ekliptika – kraljestvo planetov, Sonca in Lune
večja telesa v Osončju se nahajajo v bližini
ekliptike - ravnini na kateri leži Zemljina tirnica
 ekliptika poteka skozi 13! zodiakalnih ozvezdij in je
nagnjena za 23° glede na nebesni ekvator
(Zemljina os!)
 planete, Sonce in Luno vedno iščemo v bližini
ekliptike (nagib njihovih ravnin kroženja glede na
našo 1°-7°)
 zgoščena ravnina kroženja omogoča relativno
veliko število bližnjih konjunkcij in mrkov

Shema ekliptike in
nebesnega
ekvatorja – vmesni
kot je posledica
nagnjenosti
Zemljine osi na os
kroženja okoli
Sonca. Vir:
http://en.wikipedia.
org/wiki/Ecliptic
Vrtljiva zvezdna karta
nepogrešljiv pripomoček
astronomov (začetnikov)
 zvezdna karta je
prilagojena glede na
geografsko širino (npr.
46° severno)
 nastavimo dan in uro →
videz neba
 vaja dela mojstra
 uporabni pri pripravi na
opazovanje
 na karti NI “premičnih”
objektov (razen Sonca)

Vrtlijva zvezdna karta. Vir:
http://www.kvarkadabra.net/index.html?/vesolje/animacije/karta.htm
Kotna razdalja in roke



kotna razdalja merilo za medsebojno
oddaljenost objektov na nebu
kombinacija iztegnjene roke in mižanja na
eno oko je zelo uporabna (boljši bi bil
seveda kakšen sekstant …)
rahlo subjektivna, a praktična mera
Navidezna velikost dlani in prstov pri iztegnjeni roki. Vir:
http://lyra.colorado.edu/sbo/astroinfo/coords/coordinates.html
Iskanje objektov s prostimi očmi





prvi korak pri iskanju nebesnega
objekta je določitev njegove
vidnosti (ali je objekt nad ali pod
obzorjem) z vrtljivo zvezdno karto
drugi korak je groba določitev
azimuta in višinskega kota
pri neizrazitih objektih (npr. M31,
Orionova meglica) poiščemo
ozvezdje, v katerem se objekt
nahaja
zvezdno karto zavrtimo tako, da se
sklada z orientacijo na nebu
objekt poiščemo s pomočjo vzorca
svetlejših zvezd v okolici objekta
Primer iskanje objekta (M31) s pomočjo ozvezdij. Vir:
http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/se_aob.html
Glavni vzorci na nebu …
Pot do Severnice prek
vsem znanega Velikega
voza. Severnica z
magnitudo 2,0 še zdaleč ni
najsvetlejša zvezda.
Vidnost: vse leto. Podlaga
karte je iz astronomskega
programa Stellarium.
Tipično jesensko nebo, visoko na nebu: Kasiopeja, Andromeda, Perzej.
Podlaga karte je iz astronomskega programa Stellarium.
Zimski
šesterokotnik.
Vidnost: jeseni
zjutraj, pozimi vso
noč, spomladi
zvečer. Podlaga
karte je iz
astronomskega
programa Stellarium.
Na pomladnem nebu kraljujejo ozvezdja
Lev, Devica in Volar. Podlaga karte je iz
astronomskega programa Stellarium.
Poletni trikotnik
z Rimsko cesto.
Vidnost: skoraj
vse leto, najbolje
poleti. Podlaga
karte je iz
astronomskega
programa
Stellarium.
Iskanje objektov z daljnogledom in
teleskopom

slika v zornem polju teleskopa:
 zrcalna pri refraktorjih (leva in desna
zamenjani)
 prezrcaljena čez točko pri reflektorjih
(zamenjani leva in desna ter zgoraj in
spodaj)


pri pogledu skozi teleskop ali daljnogled
nikoli ne zajamemo niti majhnega
ozvezdja → orientacija možna zgolj z
zvezdno karto
premer zornega polja (α) je odvisen od
navideznega zornega polja okularja (β) in
povečave (P), približna formula je
takšna:
α=β/P
Prikaz 100x povečave – razlika med
prostim očesom in teleskopom.
Podlaga slik vzeta iz astronomskega
program Stellarium.


do želenega objekta lahko
pridemo s pomočjo
namišljenih likov med
zvezdami (pri tem moramo
najprej ugotoviti
orientacijo polja, da se
sklada z zvezdno karto)
pri teleskopih z
ekvatorialno nastavitvijo
lahko objekte iščemo tudi
s pomočjo ekvatorialnih
koordinat (ena od osi
teleskopa se premika po
rektascenziji, druga po
deklinaciji)
Primer dveh načinov iskanje planetarne
meglice M57. Podlaga za sliko je vzeta iz
astronomskega programa Stellarium.
Viri in literatura






Bojan Kambič. Raziskujmo ozvezdja z
daljnogledom 10x50.
http://brahms.phy.vanderbilt.edu/a103/info/
angdist.shtml
http://lyra.colorado.edu/sbo/astroinfo/coord
s/coordinates.html
http://en.wikipedia.org/wiki/Ecliptic
http://en.wikipedia.org/wiki/Inclination
Stellarium, http://www.stellarium.org/