Transcript Brane Gruban, ABC

Družbena odgovornost (DO):
Licenca za obstoj ali PR alibi za
sporna ravnanja?
6. Evropski teden podjetništva
Brane Gruban, ABC*
Dialogos, d.o.o., Ljubljana
* (Accredited Business Communicator, Los Angeles, 1997)
www.dialogos.si/slo/predavanja/etp2014/
Brane Gruban, ABC
Kratka analiza stanja:
Izzivi globalnega okolja
Brane Gruban, ABC
“Če imate vse pod nadzorom,
pomeni, da vozite...prepočasi!”
(Mario Andretti, voznik F1)
Brane Gruban, ABC
Funky business trendi?
1. Cunami cenenega (Indija, Kitajska, Brazil... kaj čaka vas?)
2. Doba žensk (ker delajo z možgani, ne mišicami: Evalucija)
3. Samskost (kdo so vaši sosedje? Vse bolj... )
4. Svet mest (ne nacionalnih držav, 60% vseh prebivalcev)
5. Zabava (razvedrilo, razvedrilo... ves čas, tudi v službi!?)
6. Vsesplošna konkurenca (vsi so naši tekmeci)
7. Amerika Uber Alles (ker zna privabiti talente!)
8. Implicitno, tiho znanje (vemo, več kot povemo)
9. Stopnjevanje specializacije dela (sodelovanje z drugimi)
10. Anonimni kapitalisti (kdo se skriva zadaj? Penzijski
skladi?)
Brane Gruban, ABC
Funky business trendi?
11. Vse postaja interaktivno (vse se povezuje v kombinacije)
12. Preprosto... tišina (poenostavljanje, prostor za zbranost)
13. Novi nosilci, novi materiali (digitalizacija)
14. Življenski sistem: IKEA sestavi si sam, brez navodil!
(svoboda, sami smo, odgovornost zase, brigam se zase)
15. Hrana za dušo: nove vrednote (kapitalizem je stroj brez
duše, dušno spremljavo vse bolj in ne manj rabimo)
16. E-mocionalno poslovanje (trg lahko prelisičijo le čustva,
limbični del možgan zmogljivejši od neokorteksa, intelekta)
17. Sivine (staramo se, a gube lahko spremlja tudi šelestenje
bankovcev)
18. Počivaj v miru, d.d. (klasična organizacija se poslavlja)
19. Omreženje (YouTube, Facebook, TW, pripadnost??)
Brane Gruban, ABC
IKEA: kaos ali model sodobne družbe?
“Socialna družba danes je videti kot bi jo
oblikovali pri IKEI! Vse sestavine so sicer lepo
zapakirane, sestaviti pa jih moraš sam...brez
navodil!”
(“Ta nori posel do konca, str.87)
Brane Gruban, ABC
Politika: samo še resničnostni show?
“V Angliji je v zadnji nadaljevanki Velikega
brata glasovalo več ljudi, kot na volitvah v
evropski parlament! Mogoče pa bi bilo čisto
preprosto okrepiti zanimanje ljudi za politiko
tako, da bi poslance namesto v parlament
volili... iz njega!”
(“Ta nori posel do konca, str.73”)
Brane Gruban, ABC
Ekonomija bitov, joškov in ritk
“Sillywood= Silicijeva dolina +
Hollywood!”
(ni citat Arnolda Schwartzenegerja!)
Brane Gruban, ABC
“Če je stopnja notranjih
sprememb manjša od tistih v
zunanjem okolju, se nam slabo
piše!”
(Jack Welch, GE)
Brane Gruban, ABC
Definicija neumnosti torej?
” Ponavljati iste stvari in verjeti,
da bo rezultat kdaj drugačen!”
(Albert Einstein)
Brane Gruban, ABC
”Organizacije vodijo poslovanje v
21. stoletju s programi in praksami
20. stoletja!? Kot da so ostale
zamrznjene v času..."
(Towers Watson, 2012 Global Workforce Study)
Brane Gruban, ABC
Problem ostajajo medsebojni odnosi?
Razvoj
Človeški napredek (boljši odnosi*)
1900
1950
Čas
Brane Gruban, ABC
2000
Jamstvo za uspeh: sistemski pristop?
Kaj?
Kako?
Uspeh
Zakaj?
Brane Gruban, ABC
Makroekonomski model prihodnosti?
Vir: Gallup World Poll
Intelektualni
kapital
GDP!
• privabljanje najbolj
talentiranih
Zavzetost ljudi
• vse odvisno od vodij?
• ne le fizično in
mentalno zdravje,
ampak avtonomija,
neodvisnost,
navdih...
Pravna država
Osnovni
življenski
pogoji
• samoumevno
• hrana, streha nad glavo
Brane Gruban, ABC
Zdravstveno
varstvo
Blaginja
• logično
Ekonomija
Služba
(delo)
• ključ do ustvarjalnosti in
osrednji motivator
• +/- zaupanje
v ekonomijo
Globalno okolje:
Za vse to je nujen tudi nov model
managementa?
Brane Gruban, ABC
Uravnotežiti nadzor in svobodo?
“Star model organizacije je preveč temeljil na
kontroli in nadzoru, a se je svet tako spremenil, da
nadzor ne bi bil izguba časa in odvečen strošek,
ki vas utegne zelo upočasnjevati! Neizogibno je
uravnotežiti nadzor z veliko več svobode, ki jo
morajo imeti zaposleni pri odločanju... več kot smo
kadarkoli sanjali, da je primerno! Vse to pa ni možno
brez radikalnih sprememb prepričanj, načel in
vrednot, brez povsem nove organizacijske
kulture!”
(Jack Welch, GE)
Brane Gruban, ABC
"Rešitev ni več v strategijah! Cilji,
plani, strategije vas ne pripeljejo do
uspeha, to lahko naredijo le ljudje,
odnosi med njimi in vrednote, ki
jih pri tem usmerjajo!"
(Jack Welch, General Electric)
Brane Gruban, ABC
“Samo 23% zaposlenih pa trdi, da
od sebe daje svoj… maksimum!”
(raziskava Public Agenda Foundation)
Brane Gruban, ABC
“Zakaj vedno dobim celega
človeka, ko pa potrebujem le
par... rok!?!”
(Henry Ford)
Brane Gruban, ABC
“Ko si bom zaželel vašega mnenja,
vam ga bom...povedal!”
(Samuel Goldwyn, predsednik MGM)
Brane Gruban, ABC
Vedenjski profil nezavzetih
1. Pritoževanje: stalno se pritožujejo igrajo žrtev in nič jim ni
dovolj dobro!
2. Izgovarjanje: ne prevzemajo odgovornosti za svoja dejanja
in vedno krivijo druge.
3. Brez prave volje za vse: ko gre za nove naloge in projekte
ne kažejo nobene volje, ambicij, energije
4. Ne pomagajo: stalno se izgovarjajo, da ”to ni njihova
naloga” in niso pripravljeni narediti ekstra koraka!
5. Širijo govorice: to porazno vpliva na klimo, odnose in
dinamiko timskega, skupnega, tvorjenje “klik”
6. Lažejo: si izmišljujejo zgodbe, kar je nevarno za uspeh
timskega dela...
Brane Gruban, ABC
Vedenjski profil nezavzetih
7. Nesodelovanje: mislijo, da vse najbolje vedo sami, so
prepametni za vse, kar predlagajo drugi, ne sodelujejo, vse
hočejo narediti sami, čeprav je jasno, da rabimo...team!
8. Neodgovornost: zamujajo z roki, zamujajo v službo, ne
držijo besed in obljub, ne prevzemajo pobud in tveganj, se
nekonstruktivno upirajo spremembam
9. Neiniciativni: brez idej, vegetirajo, čakajo, kaj bodo rekli in
zahtevali drugi...
10.Ni vprašanj: ne zastavljajo nobenih vprašanj in se ne učijo
novih stvari...se ne razvijajo in ne rastejo!
Brane Gruban, ABC
Vzporedni prikaz indeksa zavzetosti
Vir: State of the Global Workplace Report 2013, Gallup
Brane Gruban, ABC
“Zaposleni so lahko zadovoljni ne da bi
bili tudi zavzeti! Vendar pa edino
zavzetost sodelavcev zagotavlja njihovo
delovno uspešnost!”
Brane Gruban, ABC
Piramida zavzetosti zaposlenih
• Pripravljenost storiti nekaj tudi sam!
Zavzetost
4. Ponos
• Kombinacija vsega spodaj…
• Podpora in promocija delodajalca…
3. Predanost
2. Motiviranost
1. Zadovoljstvo zaposlenih
Brane Gruban, ABC
• Biti del širšega okolja…
• Vsaj minimum…
• Osnova brez tistega več…
Zavzetost: zadovoljevanje potreb?
Možnost učenja in osebne rasti (Vpr. 12)
Razvoj in napredek posameznika (Vpr. 11)
Rast
Najboljši prijatelj (Vpr. 10)
Sodelavci zavezani kakovosti (Vpr. 9)
Poslanstvo odraža mojo vlogo (Vpr. 8)
Moje mnenje šteje oz. se upošteva (Vpr. 7)
Timsko delo
Spodbujanje razvoja in skrb (Vpr. 6)
Vodja ali kdo drug skrbi zame, za moj razvoj (Vpr. 5)
Podpora vodstva
Pohvala v zadnjih 7 dneh (Vpr. 4)
Delati kar najbolje znam (Vpr. 3)
Sredstva, oprema (Vpr. 2)
Temeljne potrebe
Pričakovanja (Vpr. 1*)
Brane Gruban, ABC
*
Gallup
Koristi večje zavzetosti zaposlenih?
Večja produktivnost
Večja dobičkonostnost
18%
Spodnjih 25%
najmanj zavzetih
70%
Zgornjih 25%
najbolj zavzetih
Gallup (2006)
Neučinkovito
komuniciranje
Visoko učinkovito
komuniciranje
Manjši absentizem
40%
Nezavzeti
zaposleni
Zavzeti
zaposleni
McLeod and Clark (2009)
Manj varnostnih tveganj
43%
Zavzeti
zaposleni
Hay Group (2009)
Brane Gruban, ABC
53%
Towers Watson (2012)
Večje ohranjanje ključnih kadrov
Nezavzeti
zaposleni
Boljše storitve za stranke
Nezavzeti
zaposleni
Hay Group (2009)
38%
Zavzeti
zaposleni
Spodnjih 25%
najmanj zavzetih
Zgornjih 25%
najbolj zavzetih
Gallup (2006)
Vodje in zavzetost: usodna privlačnost
1. Gallup: podjetja kar v 82% za vodje določijo napačne...ljudi! Ki
nimajo vodstvenih kompetenc!
2. Posledice so merljive v milijardah US$!
3. Najboljša obramba pred tem...učinkovit napad, ne mirno spanje!
4. Vodje namreč kar s 70% vplivajo na zavzetost zaposlenih!
5. Več zavzetih ljudi pomeni kar za 34% večjo produktivnost!
6. Zavzetost je že desetletje globalni izziv HRM št.1, saj je delež
zavzetih* po svetu v povprečju le (pre)skromnih 13%!
7. Takšno stanje traja manj ali več že celo desetletje, kar pomeni,
da osrednji problem ni gospodarska kriza, ampak kriza
vodenja!
8. Kaj zaznamuje vodje nove generacije? Katere sposobnosti,
kompetence, lastnosti, vzgibi, motivacijski dejavniki?
9. Gruban,
Pet ABC
kritičnih sposobnosti vodij nove generacije?
Brane
Kritične kompetence vodij 3 generacije
1. Sposobnost motivirati sodelavce in jih zavezati viziji in
poslanstvu organizacije.
2. Prepričljivost in sposobnost vplivanja na uresničevanje ciljev
ter nevtralizacije odporov in nasprotovanj.
3. Ustvarjanje klime in kulture odgovornosti.
4. Upravljanje medsebojnih odnosov, ki zagotavljajo zaupanje,
odkritost, transparentnost.
5. Sposobnost odločanja na osnovi kriterija produktivnosti in ne
”hišne politike”.
Brane Gruban, ABC
Kako sistemsko nasloviti globalne dileme:
Nova managerska doktrina??
Brane Gruban, ABC
Različne šole managementa?
Milton Friedman
Chester Barnard
• zgolj in samo maksimiranje • organizacije so (tudi) socialne
vrednosti za delničarje!
entitete, ki posameznikom
omogočajo uresničitev ciljev
• upoštevanje zakonskih
in vrednosti, ki jih sami ne bi
omejitev (dovoljeno vse, kar ni
zmogli uresničiti!
izrecno prepovedano!)
• naloga managementa je
• trenutna dogajanja (kriza)
zagotoviti ravnovesje med
dokazujejo ekstremnost tega
potencialno tekmovalnimi
pristopa?
interesi deležnikov, katerih
• ključni koncept: delničar
skupni napori omogočajo
(shareholder)
ustvarjanje vrednosti
• ključni koncept: deležnik
(stakeholder)
Brane Gruban, ABC
Cilji organizacije in posameznikov?
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Projektni?
Oddelčni, enote?
Strokovni?
Osebni?
Iz delovnih nalog v opisu DM?
Finančni?
Procesni?
Glede na stranke?
Kadrovski?
Brane Gruban, ABC
Metoda določanja ciljev: BSC
Finančni vidiki
"Kako nas morajo
videti lastniki,
če želimo uspeti
finančno."
Nameni Merila Cilji Pobude
Vidik strank
"Kako nas morajo
videti stranke,
če želimo
uresničiti vizijo?"
Notranji procesi
Nameni Merila Cilji Pobude
Vizija
in
strategija
"Katere procese Nameni Merila Cilji
moramo pospešiti,
če želimo zadovoljiti
deležnike?
Učenje in rast
Nameni Merila Cilji Pobude
"Kako ohraniti
sposobnost
spreminjanja in
izboljševanja, če
želimo doseči vizijo?
Brane Gruban, ABC
Pobude
Prava opredelitev pojma ”javnost”?
Javnost je skupina ljudi, ki so:
1. Soočeni z določenim problemom,
2. so razdeljeni glede reševanja tega problema in
3. o tem problemu razpravljajo!
(Herbert Blumer, 1947)
Brane Gruban, ABC
Upravljanje odnosov z javnostmi
1. Faza interesa
Organizacija in okolje medsebojno učinkujeta!
Ukrepi
Brane Gruban, ABC
• raziskovanje, preučevanje učinkov, vplivov
• sprotno komuniciranje
• grajenje stabilnih dolgoročnih odnosov
Upravljanje odnosov z javnostmi
2. Faza javnosti
Nekatere učinke delovanja organizacije javnosti
zaznavajo kot problem: problemi definirajo javnosti!
Ukrepi
Brane Gruban, ABC
• identifikacija in segmentacija javnosti
• intenzivno komuniciranje
• vključevanje javnosti v proces odločanja
Upravljanje odnosov z javnostmi
3. Faza konflikta
Javnosti aktivno nasprotujejo organizaciji,
pogosto se tudi (samo)organizirajo!
Ukrepi
Brane Gruban, ABC
• kompleksni programi komuniciranja,
direktno in posredno preko medijev
• reševanje konflikta skozi družbena pogajanja
Programi odnosov z deležniki (PR)
Program komuniciranja
z delničarji
Program medijskega
komuniciranja (medijski PR)
lastniki,
delničarji
Potrošniški odnosi
z javnostmi
(consumer PR,
MPR, CRM)
mediji
Program internega
komuniciranja
zaposleni
kupci
MANEVRSKI
PROSTOR
MANAGEMENTA
lokalna
skupnost
Program komuniciranja
z lokalno skupnostjo
Brane Gruban, ABC
investitorji
bančniki
vlada
(para)država
Javni odnosi,
lobing in monitoring
dobavitelji
Program komuniciranja
s poslovnimi javnostmi
Program odnosov s
finančno javnostjo
Komunikacijski načrt: javnosti
Tarčna
javnost*
* padajoča prioriteta
Brane Gruban, ABC
Zaželeno
vedenje
Ciljno
sporočilo
Izvedbena
taktika
Časovnica
Rok
Merila
uspeha
Izvajalec in
odgovornosti
Izzid &
izdelek
Družbena odgovornost: zgodovina?
1. Koncept DO postaja prepoznan v 70’ letih 20 stoletja,
čeprav je nekatere prvine zaznati že davno, v 19 stoletju!
2. Sprva se je koncept družbene odgovornosti (DO) nanašal
zgolj na poslovne subjekte (CSR, Corporate Social
Responsibility)!
3. Zgodnje oblike DO so se osredotočale na filantropijo in
prostovoljne prispevke organizacij za dobrodelne
namene!
4. Z deklaracijami in resolucijami ZN, EU ISO in drugih
mednarodnih inštitucij koncept DO zdaj reflektira
precejšnjo drugačnost sedanjih globalnih družbeno
ekonomskih razmer!
5. Za kaj v resnici gre?
Brane Gruban, ABC
Družbena odgovornost: kontekst?
1. Pozornost organizacij za DO ni več naključne ali
prostovoljne narave! Mnogi so se odzvali šele, ko so bili
postavljeni pred zid: bojkoti, medijsko odmevne afere in
škandali, tožbe (Shell Oil, Nike, Nestle, farmacevti, itd.)
2. Aktivistične organizacije in organizirane skupine pritiska
so daleč bolj agresivne kot kadarkoli prej in včasih si
izberejo tarčo zgolj zaradi promocije lastnega
delovanja!
3. Zakonska regulativa vse bolj terja poročanje o tveganjih
etične, družbene in okoljske narave v okviru letnih poročil!
4. Reakcije korporacij so pogosto še vedno kozmetične in ne
operativne ali strateške narave! Lepa barvna poročila in PR
niso pravi odgovor! Artikulacija kodeksov ravnanja prav
tako ne!
Brane Gruban, ABC
Družbena odgovornost: kontekst?
5. Merila odgovornega ravnanja niso vedno in povsem
jasna in poenotena ter zanesljiva!?
Brane Gruban, ABC
DO in družbeno ekonomski trendi?
1. Globalizacija, mobilnost, dostopnost in razpoložljivost
informacij, eksploziven tehnološki razvoj...
2. Novi načini dela, reševanja problemov
3. Povečan vpliv različnih inštitucij, združenj, javnosti,
skupin pritiska, nevladnih organizacij NGO, ipd.
4. Večja ozaveščenost kupcev, strank, državljanov, občanov,
porošnikov, uporabnikov...prehod od pravice vedeti k
pravici razumeti!
5. Razvoj zakonske in druge normativne legislature!
6. Vse našteto stopnjuje pripravljenost organizacij vključevati
družbene in okoljske dejavnike v svoje odločitve in
ravnanja ter prostovoljno prevzemati odgovornost za
svoj vpliv na širše družbeno in naravno okolje!
Brane Gruban, ABC
Globalni izzivi okolja in DO: kriza?
1. Nemogoče se je izogniti ideološkem, političnem diskurzu
pri iskanju izhoda iz globalne krize? Je del odgovorov prav
na področju večje družbene odgovornosti vseh akterjev?
2. Dejstvo je, da v dobi ti. izobilja, neoliberalni ekonomski
model vsebuje prvine, ki niso skladne s svobodnim
trgom, spodbuja rast monopolov in onemogoča etiko
soodvisnosti, celovitosti in odgovornosti?! Temelji celo na
nekakšni...”pravici” do neodgovornosti?!
3. OZN,EU,ISO in številne druge inštitucije iz zasebne in
javne ter državne sfere (Gallup) ponujajo
operacionalizacijo drugačne poti iz krize, ki temelji na
odgovornosti, soodvisnosti in celostnosti!
4. Zanimiv sistemski pogled ponuja ISO standard 26000!
Brane Gruban, ABC
DO in postulati neoliberalizma?
1. Rast obsega poslovanja ne more biti trajna!
2. Razvoj ni mogoč, če je enostranski, namesto zadostne
sistemske celovitosti in soodvisnosti.
3. Če se podpira monopolizacija in ne svobodni trg!?
4. Brez DO utegnejo naraščati stroški poslovanja (stavke,
bojkoti, blokade, ipd.), oteženo je pridobivanje novih
kupcev in potrošnikov, nastajajo pravni spori, slabi lahko
tudi motiviranost ljudi, ipd.
5. Število ljudi obsedenih z nakupi upada in 85% ljudi živi z
manj kot 6 US$ na dan!
6. Skratka, DO se splača, če upoštevamo logiko in naravo
oportunitetnih stroškov, ki jih klasično računovodstvo
ne zajema in so v rabi le za predkalkulacije!
Brane Gruban, ABC
(Vir: dr. M. Mulej)
Načela družbene odgovornosti
1. Splošno: namen je prispevek trajnostnemu razvoju!
2. (Uradna) odgovornost: za vpliv organizacije na okolje v
katerem deluje vključno z obvezami njenih vodij!
3. Preglednost: transparentnost odločitev in delovanja, ki
vplivajo na širšo družbo in okolje
4. Etično ravnanje: delovanje na temeljih poštenosti,
pravičnosti in neoporečnosti
5. Spoštovanje interesov deležnikov: upoštevanje
njihovih pravic, zahtev in (legitimnih) interesov
6. Spoštovanje vladavine prava: obvezna sestavina
delovanja na osnovi jasnih in zapisanih zakonov in pravil!
7. Spoštovanje mednarodnih norm obnašanja: pravil,
zakonov, uzanc, kodeksov...
Brane Gruban, ABC
Vir: ISO 26000
Načela družbene odgovornosti
8. Spoštovanje temeljnih človekovih pravic: spoštovanje
in pospeševanje pravic vzpostavljenih v Mednarodni listini o
temeljnih človekovih pravicah!
Brane Gruban, ABC
Vir: ISO 26000
ISO26000: kaj DO podpira in omogoča
1. Konkurenčno prednost
2. Ugled in sprejemljivost organizacije, ”licenco” za obstoj
3. Sposobnost pritegniti talentirane sodelavce, člane, kupce,
odjemalce, stranke, potrošnike ali uporabnike
4. Vzdrževanje dobre org. klime, zavzetosti in
produktivnosti zaposlenih
5. Stališča naložbenikov, lastnikov, finančnikov
6. Odnose s podjetji, oblastmi, mediji, dobavitelji, kolegi in
širšo družbeno skupnostjo nasploh...
7. ISO 26000 se nanaša na organizacije iz zasebne in javne
sfere, na širšo družbeno skupnost in celo
na...posameznike!
Brane Gruban, ABC
ISO26000: koristi DO
1. Spodbujanje bolj ozaveščenega in odgovornega ravnanja,
razumevanje pričakovanj družbe in deležnikov, priložnosti za
boljše obvladovanje tveganj neodgovornega ravnanja!
2. Dvig ugleda in sprejemljivosti ter zaupanja v organizacije
3. Licenco za delovanje in obstoj organizacij
4. Prispevek večji inovativnosti, izboljšanje konkurenčnosti,
dostopnosti finančnih virov in naložb
5. Izbojšanje odnosov z deležniki in ti. javnostmi
6. Povečanje lojalnosti, motiviranosti in zavzetosti zaposlenih,
produktivnosti, izboljšavi varnosti in zdravja pri delu
7. Možnost zaposlitve najbolj talentiranih kadrov
8. Manjša poraba energije in drugih virov, manjši izmet,
manj vseh vrst odpadkov
Brane Gruban, ABC
ISO26000: koristi DO
9. Izboljšanje poštenosti transakcij z odgovornim političnim
angažiranjem, pošteno konkurenco in odsotnostjo
koruptivnih dejanj!
10. Izogibanje potencialnim konfliktom s strankami in
deležniki nasploh, posebej glede samih izdelkov in storitev
11. ipd.
Brane Gruban, ABC
Družbena odgovornost: kje začeti?
1. Npr. pri nabavah in naročilih pri največjem naročniku, to je
pri razpisih za javni sektor!
2. Kriterij naj ne bo več le cena, ker povzroča, da se zadeve
nabavljajo cca 30% dražje zaradi notranjih dogovorov
med vsemi akterji.
3. Dobavitelji naj se izkažejo z:
• družbeno odgovornostjo
• poslovno odličnostjo
• inovativnostjo
Preverljivost v Sloveniji: nagrada DO Horus, nagrada za
poslovno odličnost EFQM, ustrezanje merilom ISO26000...
Brane Gruban, ABC
(Vir: dr. M. Mulej)
ISO 26000: shematski prikaz modela DO
Brane Gruban, ABC
ISO 26000: temeljne prvine DO
Brane Gruban, ABC
Legitimnost družbene odgovornosti
1. Moralna zaveza:
•
•
•
naloga organizacije je biti ”dober državljan”
komercialni uspeh je OK, ob upoštevanju etičnih vrednot
in ljudi
vsaka organizacija potrebuje licenco in upravičenje za svoj
obstoj
2. Vzdržnost in trajnostna naravnanost:
•
•
•
trojnost interesov: ekonomski, družbeni in okoljski
nekatere prakse so manj, druge bolj vzdržne
kratkoročne rešitve lahko dolgoročno prinesejo visoko
ceno in resne posledice!
Brane Gruban, ABC
Legitimnost družbene odgovornosti
3. Licenca za obstoj in poslovanje:
•
•
•
to terja enakovreden dialog in proaktivno komunikacijo z
deležniki
legitimnost interesov obeh strani in njihova različnost
direktne in posredne učinke DO ni vedno mogoče enostavno
izmeriti
4. Ugled, sloves in zaupanje:
•
•
•
prepoznavanje učinkov?
soodvisnost, prepletenost in interakcija organizacije in
okolja, povezanost, vplivi
razumevanje celotne verige dodane vrednosti in vpliva na
model konkuriranja (M. Porter, HBS)
Brane Gruban, ABC
ISO 26000: razmerja med akterji
Brane Gruban, ABC
Globalni kodeks etičnega ravnanja (GBSC)
I.
II.
III.
IV.
V.
VI.
VII.
VIII.
Načelo
Načelo
Načelo
Načelo
Načelo
Načelo
Načelo
Načelo
Brane Gruban, ABC
zaupnosti
lastnine
zanesljivosti
transparentnosti
dostojanstva
poštenosti in pravičnosti
državljanske pravice
odzivnosti
I. Načelo zaupnosti
Delovati kot zaupnik organizacije in njenih investitorjev. Izvajati
poslovanje na zavzet, pripaden in deloven način ob ustrezni
stopnji prijaznosti.
Ključni koncept
Deležnik
Merilo ali standard ravnanja
Prizadevnost
Organizacija
• promoviranje interesov organizacije na profesionalen
in zavzet način
• zagotavljanje blaginje organizacije
• varovanje organizacijskih virov in zagotavljanje njihove
učinkovite in varčne uporabe
• vzdržnost in ne pretiravanje pri dajanju (poslovnih) daril in
reprezentanci
• zagotavljanje poštenih in konkurenčnih (ali izboljšanih)
• povračil na vložena sredstva
• uporaba organizacijskih virov izključno v interesu
• organizacije in ne v lastno korist
• razkrivanje konflikta interesov med org. in posameznikom
• vzdržnost in izogibanje vključujevanju v aktivnosti, ki imaj
značaj konflikta interesov (npr. konkuriranja organizaciji)
Naložbeniki
Zvestoba
Brane Gruban, ABC
Organizacija
- se nadaljuje -
I. Načelo zaupnosti
Ključni koncept
Deležnik
Merilo ali standard ravnanja
Zvestoba
Organizacija
•
•
•
•
Naložbeniki
Brane Gruban, ABC
izogibanje prejemanju pretiranih daril in reprezentanci
izogibanje sledenju osebnim koristim, ki jih omogoča
položaj ali viri na voljo organizaciji
izogibanje trgovanju in poslovanju z vrednostnimi papirji
organizacije na osnovi pridobljenih si zaupnih notranjih
informacij
II. Načelo lastnine
Spoštovanje lastnine, premoženja in pravic tistih, ki so njihovi
lastniki ali imetniki. Izogibanje kraji ali zlorabi in napačni uporabi
ter varovanje vsakršnega premoženja, ki vam je zaupano.
Ključni koncept
Deležnik
Merilo ali standard ravnanja
Varovanje
Organizacija
Kraja
Organizacija
• zaščita premoženja organizacije, vključno z zaupnimi
informacijami, skladi, opremo
• ustrezna uporaba organizacijskih virov in zaščita teh
• pred krajo, zlorabami ali podobnimi dejanji
Tekmeci
Brane Gruban, ABC
• spoštovanje lastninske pravice tekmecev, konkurence,
• vključno z njihovimi intelektualnimi pravicami
III. Načelo zanesljivosti
Spoštovanje zavez in obljub, dane besede. Uresničevanje
dogovorov, obljub in drugih podobnih zavez ne glede ali so
praviloma pogodbeno urejene ali ne.
Ključni koncept
Deležnik
Merilo ali standard ravnanja
Pogodbe
Organizacija
Obljube
Vsi
• pravočasno plačilo dobaviteljem in poslovnim partnerjem
skladno z dogovorom
• spoštovanje obljub in dogovorov
Obveze
Vsi
Brane Gruban, ABC
• izpolnjevanje implicitnih in eksplicitnih obvez pri vseh
deležnikih
IV. Načelo transparentnosti
Poslovanje utemeljeno na resničnosti in odprtosti. Izogibanje
praksi zavajanja, vzdrževanje točnih podatkov in ažurno
razkrivanje materialnih podatkov ob upoštevanju načel zaupnosti
in zasebnosti.
Ključni koncept
Deležnik
Resničnost
Vsi
Zavajanje
Kupci in stranke •
•
•
Tekmeci in
•
konkurenca
•
Razkrivanje
Vsi
Brane Gruban, ABC
Merilo ali standard ravnanja
• poštenost in spoštovanje resnice pri vseh aktivnostih
• dokumentiranje transakcij na pošten in točen način
Dobavitelji in
• poštena obravnava
poslovni partnerji
izogibanje zavajajočim izjavam in prevaram, opustitvam v
vse zvrsteh odnosov s kupci npr. v marketingu, pri
prodaji, PR, komuniciranju, tržnem raziskovanju
izogibanje pridobivanju poslovnih informacij na nepošten
in neetičen način
• pravočasno razkrivanje ali objavljanje relevantnih
finančnih in nefinančnih informacij
- se nadaljuje -
IV. Načelo transparentnosti
Ključni koncept
Deležnik
Merilo ali standard ravnanja
Razkrivanje
Naložbeniki
• omogočanje investitorjem relevantne, točne, pravočasne
informacije in opozorila
• zagotavljanje kupcem ustrezne informacije glede varnosti
zdravja, vsebine, načina uporabe, vzdrževanje proizvodov
• zagotavljanje razumnih sporočil glede poslovanja in
• spreminjanja le tega, ki imajo posledice zanje
Kupci/stranke
Zaposleni
Iskrenost
Zaposleni
Javnost
Iskrenost
Brane Gruban, ABC
Vsi
•
•
•
•
•
•
odkrito in pošteno komuniciranje ob upoštevanju
zakonskih ali konkurenčnih omejitev
komuniciranje in posvetovanje s skupnostmi, ki jih
posledično zadevajo vprašanja varnosti ali zdravja in so
povezani z delovanjem organizacije na okolje
zaveza neodvisnemu presojanju poslovanja in standardom
finančnega poslovanja ter knjigovodenja
V. Načelo dostojanstva
Spoštovanje dostojanstva vseh ljudi. Varovanje njihovega
zdravja, varnosti, zasebnosti in človekovih pravic. Vzdržati se
vsiljevanja in prevzemanje dobrih praks razvoja posameznika v
del. okolju, na trgu in v skupnosti nasploh.
Ključni koncept
Deležnik
Merilo ali standard ravnanja
Spoštovanje
posameznika
Vsi
• spoštovanje dostojanstva in človekovih pravic drugih
Zaposleni
• prevzemanje dobre prakse in običajev, ki spoštujejo
dostojanstvo in človekove pravice posameznika
Dobavitelji in
• dajanje prioritet dobaviteljem in poslovnim partnerjem,
poslovni partnerji• katerih prakse zaposlovanja upoštevajo dostojanstvo člov
človekove pravice
Javnost
• podpiranje in varovanje človekovih pravic znotraj vpliva,
• ki ga ima organizacija
Brane Gruban, ABC
- se nadaljuje -
V. Načelo dostojanstva
Ključni koncept
Deležnik
Varnost in zdravje Vsi
Merilo ali standard ravnanja
• varovanje zdravja in varnosti posameznika
Kupci in stranke • zagotavljanje, da izdelki in storitve dosegajo ali presegajo
standarde zdravja in varnosti potrošnikov
Zaposleni
• zaščita zaposlenih pred poškodbami ali boleznimi, ki se
• jim je moč izogniti na delovnem mestu
• zagotavljanje okolja, kjer ni zlorabe drog ali drugih
• škodljivih substanc
Dobavitelji in
• prioriteta dobaviteljem in partnerjem, katerih delovne
poslovni partnerji• prakse upoštevajo mednarodno zakonodajo ali standarde
• glede dela, zdravja in varnosti
Zasebnost in
zaupnost
Stranke in kupci • spoštovanje zasebnosti kupcev, potrošnikov
• zaščita zaupnih informacij o kupcih
Zaposleni
• spoštovanje zasebnosti zaposlenih
Uporaba sile
Zaposleni
Brane Gruban, ABC
• izogibanje posredni ali neposredni uporabi sile ali dela
otrok
VI. Načelo poštenosti in pravičnosti
Vzpostavitev svobodne in poštene konkurence. Poštena in
enakovredna obravnava vseh udeležencev na nediskriminatoren
način v zvezi z vprašanji zaposlovanja, trgovanja ali
pogodbenega razmerja.
Ključni koncept
Deležnik
Merilo ali standard ravnanja
Pošteno
dogovarjanje
Vsi
• pošteno dogovarjanje z vsemi partnerji
Naložbeniki
Kupci
pošteno dogovarjanje z manjšinskimi lastniki
poštena obravnava kupcev glede elementov menjave
zmerno postavljanje cen v korelaciji s kakovostjo
zagotavljanje poštenega in razumnega plačila
pošteno dogovarjanje glede vseh aktivnosti, vključno s
cenami, licenčninami, pravicami, ipd.
zagotavljanje, da varnostniki spoštujejo zakonske in
druge mednarodne podlage glede uporabe sile
• aktivno prispevanje k odpravi prakse uporabe prisilnega
dela in dela otrok
•
•
•
Zaposleni
•
Dobavitelji in
•
poslovni partnerji
Javnost
•
Brane Gruban, ABC
VI. Načelo poštenosti in pravičnosti
Ključni koncept
Deležnik
Povezovanje in
izražanje
Zaposleni
Učenje in razvoj
•
•
Dobavitelji in
•
poslovni partnerji
Stranke in kupci
prepoznavanje pravic zaposlenih do svobodnega
združevanj in povezovanja ter kolektivnega pogajanja
prioriteta poslovnim partnerjem, ki spoštujejo mednarod.
standarde dela, združevanja zaposlenih in kolektivnih
gajanj
Javnost
• spoštovanje lokalne in nacionalne kulture
Zaposleni
• pomoč in podpora zaposlenim pri razvoju znanja in veščin
• ustvarjanje pogojev in priložnosti, ki zagotavljajo razvoj
posameznika
• varovanje zaposlitve in zaposljivosti
Varnost zaposlitve Zaposleni
Brane Gruban, ABC
Merilo ali standard ravnanja
VII. Načelo državljanske pravice
Delovati kot odgovoren “državljan” skupnosti. Spoštovanje
zakonodaje, zaščita javnih dobrin, sodelovanje z javnimi
inštitucijami, izogibanje neustreznemu vključevanju v politiko in
vladne zadeve in prispevek splošnemu napredku skupnosti.
Ključni koncept
Deležnik
Pravo, zakonodaja Vsi
in regulativa
Naložbeniki
Tekmeci
Javnost
Poštena obravnava Zaposleni
Brane Gruban, ABC
Merilo ali standard ravnanja
• upoštevanje zakonodaje in regulative
• nesodelovanje pri pranju denarja ali drugih ilegalnih akt.,
ki podpirajo terorizem, promet z mamili ali so povezana z
organiziranim kriminalom
• neoviranje zakonskih pravic delničarjev
• upoštevanje zakonodaje o komuniciranju
• spoštovanje okoljske zakonodaje in standardov
• sledenje črki zakona in namenom davčne zakonodaje in
pravočasno izpolnjevanje davčnih obveznosti
• izvajanje nediskriminatornih ukrepov in zagotavljanje
enakih možnosti zaposlitve
- se nadaljuje -
VII. Načelo državljanske pravice
Ključni koncept
Deležnik
Merilo ali standard ravnanja
Poštena obravnava Dobavitelji in
• zagotavljane enakih možnosti dobaviteljem, lastniki so
poslovni partnerji manjšine in ženske
• prioriteta dobaviteljem in partnerjem, ki upoštevajo
mednarodne standarde dela in nediskriminiranja
Poštena konkurencaTekmeci
• izvajanje svobodne in poštene konkurenčne prakse
• izogibanje skrivnemu dogovarjanju s tekmeci glede cen,
tržnih deležev, obsega ponudbe, ipd.
• izogibanje iskanju ali udeležbi pri praksi favoriziranja
ponudnikov preko delanja uslug ali plačevanja z namenom
doseči konkurenčno prednost
Dobavitelji in
• zahtevati od dobaviteljev, da se izogibajo podkupovanjem
poslovni partnerji neprimernim oblikam plačevanja
Poštenost procesov Zaposleni
• prepoved povračilnih ukrepov za zaposlene, ki prijavljajo
kršitve zakonov ali standardov organizacije oz. kodeksa
Javne dobrine
Vsi
• nesodelovanje pri podkupovanju, drugih koruptivnih dej.
• zaščita in kjer je to mogoče izboljšanje naravnega okolja
• aktivno promoviranje trajnostnega razvoja
Kupci
• zagotavljanje, da izdelki in storitve dosegajo ali presegajo
standarde naravnega okolja
Brane Gruban, ABC
- se nadaljuje -
VII. Načelo državljanske pravice
Ključni koncept
Deležnik
Merilo ali standard ravnanja
Javne dobrine
Dobavitelji...
Javnost
Sodelovanje z
institucijami
Kupci
• prioriteta tistim, ki upoštevajo standarde naravnega okolja
• ne zlorabljati nezmožnosti znanstvenega dokazovanja kot
izgovor za odlašanje neuporabe učinkovitih metod
varovanja naravnega okolja
• sodelovanje z javnimi (npr. zlasti pooblaščenimi) inštitucij.
glede tveganj za zdravje, varnost, okolje, ki jih
povzročajo izdelki ali storitve organizacije
• sodelovanje s skupinami zaposlenih, vladnimi organi, ipd.
z namenom obravnavati preselitve, ki nastanejo zaradi
poslovnih odločitev
• prepoznavanje pristojnosti in obvez vlade, ki zadevajo
družb širše
• izogibanje vključevanju v politične aktivnosti,kampanje
• (aktivno prispevati gospodarskemu in družbenemu razvoju
lokalnih skupnosti in sveta nasploh
• razvoj inovacij v tehnologiji, pri izdelkih, procesih, praksah
• prispevek dobrodelnim in karitativnim namenom
• podpora udeležbi zaposlenih pri udejstvovanjih družbeno
koristne in državljanske narave
• prevzemanje vloge v varovanju naravnega okolja
Zaposleni
Nevpletanje v
politično
udejstvovanje
Državljanski
prispevek
Javnost
Vsi
Javnost
Brane Gruban, ABC
VIII. Načelo odzivnosti
Sodelovanje s partnerji, ki imajo legitimen interes ali skrb glede
delovanja organizacije. Biti odziven na potrebe javnosti in
deležnikov ob prepoznavanju vloge in pristojnosti izvršne oblasti
in njenih pristojnosti pri varovanju javnega interesa.
Ključni koncept
Deležnik
Naslavljanje skrbi Naložbeniki
Kupci
Zaposleni
Javno vključevanje Javnost
Brane Gruban, ABC
Merilo ali standard ravnanja
• spoštovanje zahtev, predlogov, uradnih zahtevkov,
interesov, pritožb delničarjev
• zagotavljanje izdelkov in storitev katerih kakovost dosega
presega zahteve kupcev
• zagotavljanje ažurne podpore in odzivanja na pripombe
• upoštevanje pogajalske prakse “dobrih namenov” v
primeru konfliktov
• odzivanje na predloge, zahteve in pripombe zaposlenih
• sodelovanje s skupnostmi in podpiranje politike, ki
pomovira gospodarski in družbeni razvoj
• sodelovanje pri naporih za odpravo korupcije in
podkupovanja
© HBSP
• podpora demokratičnim inštitucijam
• podpora različnosti in družbeni integraciji
Priročniki, kodeksi, pravilniki...
“Pri nas je le eno samo pravilo ravnanja
zaposlenih v vseh situacijah...uporabljajte
zdravo pamet! Podjetja s trdno kulturo in
jasnimi vrednotami ne potrebujejo biblij o
vodenju spisanih po Stalinovem navdihu!”
(Nordstrom, velika trgovska mreža)
Brane Gruban, ABC
ISO 26000: integracija v organizacijo
Brane Gruban, ABC
Družbena odgovornost podjetja (DO)
• PR, komuniciranje
• povezave z deležniki
• filantropija, partnerstva z
Temeljna poslovna
strategija
nevladnimi organizacijami, ipd.
Eks. komunikacije
organizacije
etična pravila in poslovni procesi
marketing, TK, oglaševanje
spremembe v proizvodnji, nabavi
politika na področju človekovih pravic,
do okoljskih vprašanj
Brane Gruban, ABC
• interakcije z državno upravo
• lobiranje
• odzivanje na zakonodajo in
tožbe
Uprava družbe
Notranji procesi
in politika
•
•
•
•
• vstop na ciljne trge
• prevzemi, naložbe
• spremembe poslovanja
Vladna/zakonodajna
regulativa/strategija
Org. kultura
•
•
•
•
Vir: McKinsey, 2006
orodja za integracijo družbene zaveze v OK
organizacijska struktura
interno komuniciranje
razvoj specifičnih veščin in kompetenc, znanj
Dejavniki tveganja za neetično vedenje...
1. Razprava o vrednotah je zaznana kot ”PR” in ne resna
zavezanost le tem!
2. Integriteta delovanja in DO sta videni kot oviri prej kot
orodje za uspeh.
3. Odkrita razprava, postavljanje zadev pod vprašaj, se
omejuje ali zavira.
4. Slabe novice se potiskajo pod preprogo, namesto da bi
se z njimi soočali in jih reševali. Prevladuje mentaliteta
“ubiti prinašalce slabih novic”, posebej, če gre za koga pri
vrhu hierarhije!
5. Ljudje skrivajo informacije prej kot si jih delijo!
Brane Gruban, ABC
Dejavniki tveganja za neetično vedenje...
6. Vedenje vodij se nikoli ne postavlja pod vprašaj, je tabu.
Malikujejo se finančni cilji, pozablja se na ustrezna
sredstva in orodja za njihovo dosego!
7. Organizacija je naravnana izrazito kratkoročno
(predvsem finančno). Pogosto je opaziti nerealna
pričakovanja glede poslovne uspešnosti.
8. Zunanji deležniki, stranke, naložbeniki, javnost, mediji so
obravnavani kot nekaj kar je potrebno “manipulirati”,
namesto, da bi jih spoštovali in upoštevali!
Brane Gruban, ABC
Kdaj ste preverili vaš etični kodeks?
1. Ste preverili kodeks v zadnjih 12 mesecih?
2. So ga zaposleni vnovič prebrali in podpisali v zadnjem letu?
3. Imate program izobraževanj (klasični, e-oblika), ki vsebuje
primere realnih etično-moralnih dilem in rešitve zanje?
4. Ali vaš sistem ocenjevanja delovne uspešnosti (npr. letni razgovor)
podpira etična vedenja in je povezan z vrednotami organizacije?
5. Ali obstaja operativen sistem, ki deluje v primeru kršitev
pričakovanega vedenja?
6. Ali imate nekoga, ki je eksplicitno zadolžen za to področje?
7. Ali so procedure prijav neetičnega vedenja jasne, svobodne in
preproste (plus npr. inštitut ombudsmana)?
8. So ti postopki pošteni?
9. Je vodstvo zares pripravljeno ugrizniti v včasih kislo jabolko
odstopanj od pričakovanih vedenj?
10. Ste res pripravljeni dosledno ukrepati?
Brane Gruban, ABC
Indikatorji visoko etične org. kulture
1. Organizacijske vrednote:
•
•
•
vrednote: so jasne, ustrezne, uveljavljene v praksi
odkritost: ljudje se oglašajo brez strahu in postavljajo stvari
pod vprašaj
integriteta: deluje se načelno, dosledno navznoter in
navzven
2. Notranja pravila in postopki:
•
•
•
komunikacije: informacije o podjetju (vizija, cilji) se delijo,
so točne, pravočasne
utrjevanje: procesi so dokumentirani, npr. kako se odzvati
na neetično in sporno vedenje
odnosi z zaposlenimi: del. uspešnost se preverja pošteno
in ljudje so upoštevani
Brane Gruban, ABC
Indikatorji visoko etične org. kulture
3. Zunanji odnosi:
•
•
•
okolje: družba se odziva kot zaveden državljan do naravnega
in fizičnega okolja
odnosi s kupci: proizvodi/storitve so v največji možni meri
neproblematični, kakovostni, tekmovalne prakse poštene in
transparentne
odnosi z investitorji: informacije so točne, pravočasne,
popolne
Brane Gruban, ABC
Eksplicitni elementi org. kulture
1. Eksplicitni elementi:
•
vizija, poslanstvo, vrednote, cilji
2. Implicitni elementi:
•
•
•
skupna prepričanja, pravila, norme, rituali
vedenjske norme, načini medsebojne interakcije
načini nagrajevanja in kaznovanja
3. Pomembnost:
•
•
večji pomen imajo implicitni, skriti vedenjski vzorci
kontradiktornost vedenj vodij ima pogosto daleč večji
vpliv na etičnost neke org. kulture kot pa npr. še tako
jasno artikulirane in komunicirane vrednote!
Brane Gruban, ABC
Vpliv vrednot na vedenje ljudi?
Vedenje
Stališča
Odnos
Vrednote
Brane Gruban, ABC
Vrednote naše (ne)vsakdanje
“Gonilna sila današnjega časa so vrednostni
sistemi! V dobrem ali slabem, vrednote vplivajo na
vse naše misli in dejanja! Opredeljujejo naše
doživljanje dela, tehnologije in ljudi. So vsepovsod
prisotna močna sila in se od kraja do kraja in od
človeka do človeka močno razlikujejo. Ustvarjajo
lahko tako enotnost kot spore! Vendar pa se tudi
lahko spreminjajo, a zelo zelo počasi!”
(“Ta nori posel do konca, str.80”)
Brane Gruban, ABC
Vrednote ali le katedrale v oblakih?
• opazno navdušenje (voditeljev) organizacij zanje!
• 80% podjetij jih ima definirane, 50% od teh v zadnjih 6-ih
letih!
• 95% ljudi pa jih ne jemlje resno!? Zakaj?
• 12 vrednot je praktično istih pri vseh podjetjih?!
• namen tako ni dosežen: inspiracija zaposlenih in
razlikovanje med tekmeci na trgu!
• definicija?
Vrednote: skupna prepričanja in mnenja h katerim stremi
organizacija zaradi uresničitve poslovnih ciljev prevedene
v dnevna vedenja, opazna dejanja zaposlenih, ki tvorijo
njihov vsakodneven način dela!
Brane Gruban, ABC
Dvanajst najpogostejših vrednot?
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Odprtost in poštenost
Integriteta in doslednost
Družbena odgovornost
Skrb za zaposlene
Skrb za stranke
Prilagodljivost
7. Podjetnost
8. Etičnost
9. Timsko delo
10. Zaupanje in ponos
11. Ugled in sloves
12. Opolnomočje
Kakovost (nič več!?)
Brane Gruban, ABC
Organizacijska kultura je sklop skupnih
prepričanj, vrednot in praks pri delu
zaposlenih, ki se kristalizirajo skozi
dnevna vedenja ljudi!
Brane Gruban, ABC
Sinergijski poslovni model?
Delamo prave
stvari
Stvari delamo
prav
Poslanstvo
in
strategija
Procesi in
sistemi
Brane Gruban, ABC
x
Skladno se
vedemo
x
Kultura
=
Želeni
poslovni
rezultati!
Voditeljstvo vs vodenje: razlike so?
Zavzetost zaposlenih
Voditeljstvo
Management
Prilagajanje pričakovanjem
Brane Gruban, ABC
Nova vloga tistih pri vrhu?
Chief Executive Officer
Chief
Brane Gruban, ABC
Explanining
Officer
Znanje (pre)hitro zastareva
“Vsako leto na ameriških MBA* šolah diplomira
100.000 slušateljev! Medtem, ko si zdravijo
mačka po zaključni zabavi, bi lahko že
premišljevali, kolikšen delež njihovega znanja
je zastarel! ”
* MBA= Mediocre But Arrogant)
Brane Gruban, ABC
“Noben vodja pa ni popoln! Najboljši
med njimi se tudi sploh ne trudijo, da bi
to bili! Osredotočajo se na svoje
prednosti in iščejo tiste, ki bi lahko
kompenzirali njihove šibke strani!”
(Harvard Business Review, 2/2007)
Brane Gruban, ABC
Šef je mrtev...živel šef!?
“Šef je mrtev! Izvršni dinozaver je uradno izumrl,
vendar pa pripadniki te izumrle vrste po navadi zadnji
ugotovijo, da so jim dnevi šteti! Danes ne
moremo več zaupati vodjem, ki trdijo, da vse vedo
in imajo o vsem prav! Upravljanje na osnovi številk
je zgodovina, na podlagi strahu pa ne deluje! Če
“upravljamo človeške vire”, ne pa vodimo ljudi, se
pač moramo izuriti za humano in pozitivno
ravnanje! Upravljamo lahko stvari, ljudi....vodimo!”
(“Ta nori posel do konca, str.47)
Brane Gruban, ABC
Novi val v managementu?
1. Neoklasicistični model voditeljstva nadomešča
“matematični algoritem upravljanja stanja duha”
kritičnih deležnikov ali ti. “ekonomija vedenj” (Gallup)!
2. Koncept “samovoditeljstva” (angl. self-leadership)
3. Prehod od voditeljev preko voditeljstva do voditeljske
blagovne znamke in na tem utemeljene dodane vrednosti
4. Zgled služabnika širšega družbenega interesa in ne zgolj
zaupnika lastnika (M. Friedman in C. Barnard!)
5. Ime za zgled: Albert Schweitzer?
6. Tihe kompetence:
- samoomejevanje (premikanje s hitrostjo interneta je
velika napaka, če se premikate v napačno smer!)
Brane Gruban, ABC
Novi val v managementu?
- skromnost (ego, ki ne misli, da spreminja svet!)
- vztrajnost (za izbrane bitke, ki jih je smiselno bojevati in
si zaslužijo, da pri njih pridete do konca!)
Brane Gruban, ABC
Naslednja generacija voditeljstva
1. Maksimirane so koristi neoklasičistične ekonomije (Six
Sigma, procesni inženiring).
2. ROI je vse manjši?!
3. Ne gre več zgolj za delati ceneje, hitreje, bolje, ampak...
drugače?!
4. Prihaja t.i. vedenjska ekonomija!
5. Temelji na čustvenih komponentah in odločitvah
zaposlenih in potrošnikov!
6. Predpogoj: vrhunsko poznavanje ključnih deležniških
skupin in njihovega... vedenja!
Brane Gruban, ABC
Zaobljuba: odgovorno ustvarjanje vrednosti
1. V vlogi managerja, je poslanstvo služiti višjim namenom
in interesom tako, da povežem ljudi in vire, ki ustvarjajo
vrednost kot jo ne bi mogel noben posameznik sam!
Zato bom iskal pot, ki povečuje vrednost, ki jo moja
organizacija lahko dolgoročno ustvarja za širšo družbeno
skupnost.
2. Zavedam se, da imajo lahko moje odločitve resne
posledice, ki zadevajo blaginjo posameznikov znotraj in
izven moje organizacije, tako danes kot tudi v prihodnje.
3. Ob vsklajevanju interesov različnih deležniških skupin, se
bom soočal s težkimi in zahtevnimi izbirami.
4. Zato se zavezujem, da bom...
Brane Gruban, ABC
Managerska zaveza: zavezujem se, da…
•
•
•
•
Deloval z največjo integriteto in opravljal svoje delo na
etičen način.
Varoval interese lastnikov ali delničarjev, zaposlenih
sodelavcev, strank ali kupcev in interese družbenih
skupnosti v katerih delujemo.
Upravljal organizacijo v dobri veri zaščite pred vsemi
odločitvami ali vedenji, ki zasledujejo zgolj moje osebne
ozke interese in motive in ki bi lahko škodili organizaciji
ali javnostim, ki jim moja organizacija služi.
Razumel in upošteval bom, tako po črki kot v duhu,
zakone in pogodbe ali zaveze, ki usmerjajo tako moje
ravnanje in ravnanje moje organizacije.
Brane Gruban, ABC
Managerska zaveza: zavezujem se da…
•
•
•
•
•
Bom prevzel odgovornost za svoja dejanja in zastopal
uspešnost in tveganja organizacije na točen, vesten in
pošten način.
Razvijal bom sebe in svoje sodelavce, tako, da lahko
poklic managerja prosperira in prispeva k blaginji
družbe.
Prizadeval si bom za trajnostni globalni ekonomski,
družbeni in okoljski razvoj.
Odgovoren bom svojim sodelavcem in oni meni, za
uveljavitev te zaveze v dnevni praksi.
To zavezo prevzemam častno in prostovoljno…
Podpis:
Brane Gruban, ABC
Datum:
Ime in priimek:
Zakaj se koncept DO težko uveljavlja?
1. Kljub temu, da DO postaja dominantna prioriteta
poslovodstvev, rezultati še zdaleč niso na ravni pričakovanj!?
2. Deloma, ker se vztrajno zoperstavljata ”business” in ”družba”,
čeprav sta oba v interakciji in med seboj...soodvisna!
3. Del te sporne prakse odpravlja zdaj prav ISO 26000!
4. Organizacije še vedno razumejo DO na generičen, splošen
način, namesto kot na partikularen način skladen s strategijo
konkretne posamezne organizacije!
5. Zato DO še (pre)pogosto razumejo kot dodaten strošek,
breme, omejitev pri poslovanju ali...dobrodelno dejanje!?
6. Namesto kot priložnost za večjo inovativnost in
konkurenčno prednost!
7. Interakcija med organizacijo in družbo ni igra ničelne vsote,
kjer zmagovalec pobere vse!
Brane Gruban, ABC
Zakaj se koncept DO težko uveljavlja?
8. Začetek je v tem, da organizacija resno in vestno pretehta
vse svoje pozitivne in negativne vplive ter njih posledice
na družbeno in naravno okolje!
9. In nenazadnje, ne gre pozabiti, da DO ni deklarativna PR
kampanja in komunikacijska podpora spornim ravnanjem,
prav tako ne upravljanje škode ali alibi za neetično
delovanje!
Brane Gruban, ABC
“Ni črte za konec!”
(slogan podjetja Nike)
Brane Gruban, ABC
Namesto zaključka?
1. Z vlaganjem kapitala, delovnimi mesti, nakupi in sploh
poslovanjem, imajo organizacije in podjetja velik
pozitiven učinek na družbo in blaginjo ljudi!
2. Prispevajo zdravi ekonomiji in gospodarstvu,
trajnostnemu in vzdržnemu razvoju!
3. Vlade in nevladne organizacije (pre)pogosto spregledajo
ta vidik in to vlogo organizacij!?
4. Vse to pa seveda ne opravičuje organizacij, da prezrejo
ekonomske in družbene posledice svojega ev. spornega
delovanja! Vsi akterji v družbi bi morali sistemsko
delovati v smer družbene integracije in odgovornosti!
5. Z enim stavkom, graditev celotne verige dodane
vrednosti, terja povsem novo miselnost in pristop, nov
način poslovanja podjetij, kjer je DO del vizij, strategije!
Brane Gruban, ABC
Definicija neumnosti?
“Ponavljati stvari na isti način in
verjeti, da bo rezultat kdaj lahko
drugačen!?”
(Albert Einstein)
Brane Gruban, ABC
Kaj vem?
“Vem, da nič...ne vem!”
(Socrates)
Brane Gruban, ABC
“Vsi se pritožujejo nad
vremenom, a nihče nič ne
ukrepa!?”
(Mark Twain)
Brane Gruban, ABC
Spremembe čez noč (ni)so možne?
” V razvoju misli, je opredelitev perspektiv
kritična! Ne moremo spremeniti naše
miselnosti že v nekaj minutah, celo v nekaj
tednih ne! Še manj, da bo to omogočil še
tako razsvetljen posameznik!
Spreminjanje miselnosti terja veliko časa,
včasih leta ali celo desetletja, toda, če smo
vztrajni, ni nobenega dvoma, da ne
bomo...uspeli!
(Dalaj Lama)
Brane Gruban, ABC
"Ob dobrem vetru še purani letijo!"
(kitajski pregovor)
Brane Gruban, ABC
Sleherna resnica prehaja skozi tri
obdobja. Najprej jo (o)smešijo, nato
ji odločno nasprotujejo.
V tretji fazi pa postane nekaj
samoumevnega!
(Arthur Schopenhauer, 1788 - 1860)
Brane Gruban, ABC
Kako torej spremeniti... svet?
“Ko sem bil mlad, svoboden in brez vseh omejitev, sem
sanjal, da bom spremenil svet! Ko sem postajal starejši in
modrejši, sem spoznal, da se svet ne bo spremenil! Tako
sem se premislil in se odločil spremeniti le svojo domovino!
Toda tudi to se ni izšlo! Ob zaključku moje življenske poti, v
zadnjem obupnem poskusu, sem nameraval spremeniti vsaj
svojo družino! Pa tudi to mi ni uspelo! In zdaj ko ležim na
svoji smrtni postelji, sem končno spoznal, da bi moral
najprej spremeniti samega sebe in bi tako z zgledom
spremenil tudi svojo družino! Z navdihom in spodbudami bi
potem zmogel spremeniti na bolje mojo domovino in kdo
ve, mogoče bi potem res lahko spremenil še svet!”
anglikanski škof, Westminster Abbey
Brane Gruban, ABC