Transcript tej povezavi - Zveza za tehnično kulturo Slovenije

Dr. Vito Hazler
2. del
METODE IN TEHNIKE
ETNOLOŠKEGA
RAZISKOVALNEGA DELA
Izobraževalni seminar za osnovnošolske in
srednješolske mentorje
1. UVOD
1.1. CILJI IZOBRAŽEVANJA
Želimo:
- razširiti vedenje o etnologiji in znanosti na sploh,
- oceniti realne možnosti raziskovanja na osnovnošolski in
srednješolski ravni,
- usmeriti raziskovalna prizadevanja zlasti v življenjsko
okolje raziskovalcev in mentorjev,
- zmanjšati romantično-nostalgičen odnos do preteklosti in
dediščine,
- spodbuditi kritičen odnos do življenjskega okolja,
- usposobiti mentorje za raziskovalno delo.
1. UVOD
Oblike in načini doseganja ciljev so:
a. strokovno izobraževanje:
- seminarji,
- predavanja,
- pogovori (disputi med predavatelji in slušatelji),
- spremljanje strokovne literature,
- usposabljanje za uporabo virov.
1. UVOD
b. aktivno delo na terenu (v delovnem okolju):
- avtopsija - spoznavati življenjsko okolje
(mentorji, raziskovalci),
- evalvacija kulturnih pojavov
(mentorji, raziskovalci),
- redno spremljanje aktualnih političnih,
gospodarskih, kulturnih idr. dogodkov zlasti na
krajevni (tudi regionalni in državni) ravni (mentorji,
raziskovalci).
1. UVOD
1.2. VLOGA MENTORJEV
a. faza izobraževanja:
- udeležba na seminarju (-ih),
- pogovori,
- drugo.
1. UVOD
b. faza mentorstva:
- aktivna vloga v delovnem okolju - popularizacija
(etnološke) stroke z lastnim strokovnim in
izobraževalnim delom,
- izbor potencialnih raziskovalcev,
- presoja usposobljenosti in zmožnosti raziskovalcev,
- izbor raziskovalne teme,
- zasnova raziskovalne naloge
(koncept, vsebina, cilji, dosežki idr.).
2. PREDMET ETNOLOGIJE
Strokovna poimenovanja za isto vedo - etnologijo:
- narodopisje
- etnografija
- etnologija
Sorodne vede:
- folkloristika
- etnomuzikologija
- kulturna antropologija
- socialna antropologija
2. PREDMET ETNOLOGIJE
Področja, kjer delujejo etnologi:
a. raziskovalna, strokovna in izobraževalna:
- fakulteta
- raziskovalni inštituti (Inštitut za slovensko narodopisje
SAZU, Glasbeno narodopisni inštitut SAZU,
Inštitut za slovensko izseljenstvo SAZU)
- muzeji (SEM, pokrajinski, krajevni - občinski)
- Zavod za kulturno dediščino in območne enote
- zavodi - regijski parki
- multiraziskovalne ustanove (ZRS "Bistra" - Ptuj)
- osnovne šole
- drugo
2. PREDMET ETNOLOGIJE
b. aplikativna:
- turizem
- mediji (radio, TV, tiskani mediji)
- propaganda (podjetja za promocijo in vizualno
komunikacijo)
- svetovalni in izobraževalni centri
- politika (ministrstva, uradi, uprave)
- kmetijstvo (zavodi)
- gospodarstvo
2. PREDMET ETNOLOGIJE
Predmet raziskovanja etnologije
- t. i. ljudska kultura
- vsakdanji način življenja vseh etničnih skupin na
vseh stopnjah njihovega razvoja itd.
Pojasnilo:
Etnologijo zanimajo samostojne kulturne strukture:
fevdalna, meščanska, množična kultura, kultura
vsakdanjosti.
2. PREDMET ETNOLOGIJE
Temeljno izhodišče je raziskovanje:
- na vseh (geografskih oz. kulturnih) območjih,
- v vseh časovnih obdobjih,
- vseh družbenih in poklicnih skupin,
- vseh ustvarjalnih in izraznih oblik, ki opredeljujejo
način življenja (materialna kultura), gospodarska
in kulturna prizadevanja.
Povzeto:
Etnologija je veda o zgodovini načina življenja na
ravni vsakdanjosti.
2. PREDMET ETNOLOGIJE
Vse pojavne oblike kulture in tudi ljudsko kulturo
delimo po etnoloških sistemizacijskih načelih na:
- gmotno,
- družbeno in
- duhovno kulturo
(po letu 2003 se uveljavlja delitev na
- snovno in
- nesnovno kulturo (dediščino);
oblike in načine raziskovalnih prizadevanj pa v:
- občo etnologijo
3. ZNANSTVENO - RAZISKOVALNO DELO
Splošni pojmi raziskovanja:
- tehnika (osnovni način raziskovalnega postopka:
fotografiranje, risanje, arhiviranje idr.)
- metoda (temeljni način raziskovanja: deskriptivna
m., avtopsija, observerska m., zgodovinska m.,
eksperimentalna m, primerjalna m. idr.)
- metodologija:
a. veda o metodah,
b. skupek metod, znanstvena naravnanost raziskave.
3. ZNANSTVENO RAZISKOVALNO DELO
Postopki ZRD:
Definicija znanosti in znanstveno-raziskovalnega dela
(ZRD)
Odnos med prakso in ZRD
Glede na uporabnost v praksi delimo ZRD na:
- temeljno (bazično),
- uporabno (aplicirano) in
- razvojno (inovacijsko).
3. ZNANSTVENO RAZISKOVALNO DELO
Sistem znanstveno-strokovnih informacij:
- dovodnih (aferentnih) informacij
- odvodnem (eferentnem) toku informacij,
Tako se oblikujejo trije krogi informacij:
- v regiji (proprioceptivni lok),
- v državi (ineroceptivni lok)
- in zveza z vsem svetom (eksteroceptivni lok)
3. ZNANSTVENO RAZISKOVALNO DELO
Etape ZRD
V organiziranem ZRD si logično sledijo
naslednje etape:
- izbor in opredelitev problema ter oblikovanje
hipoteze,
- iskanje in študij literature,
- načrtovanje ZRD - izbor in uporaba metod in tehnik
- izbor in določitev metodologije (zorni kot raziskave)
- izvedba ZRD,
- obdelava rezultatov in poročanje o rezultatih.
3. ZNANSTVENO RAZISKOVALNO DELO
Etika v ZRD
Nekaj pojmov:
- KOMPILACIJA - neizvirno delo, sestavljeno iz raznih
drugih del,
- EPIGONIK - kdor posnema vzornike,
- INDUKTIVNA METODA - metoda sklepanja iz
posameznega na splošno,
- DEDUKTIVNA METODA - metoda sklepanja iz
splošnega na posamezno.
4. VIRI IN LITERATURA
4.1. OPREDELITEV POJMOV VIR IN LITERATURA
4.2. VIRI IN LITERATURA PO SVOJIH LASTNOSTIH
Etnološko pomembni viri so:
- premični ali nepremični predmeti oziroma objekti in vsi
drugi kulturni pojavi v svojem avtentičnem okolju,
- muzealije
- replike kulturnih pojavov
- pisni viri (arhivski pisni viri, terenski zapiski, intervjuji,
ankete,objave v tiskanih medijih idr.)
4. VIRI IN LITERATURA
Mejni viri so:
- strokovna literatura družboslovnih, humanističnih in
naravoslovnih ved, ki etnologu - raziskovalcu
pojasnjujejo področje, ki ga obravnava,
- katalogi razstav različnih ved,
- splošni strokovni priročniki (atlasi, slovarji, leksikoni,
enciklopedije).
4. VIRI IN LITERATURA
Med etnološko literaturo uvrščamo:
-
znanstvene razprave in strokovne članke,
monografske študije,
monotematske študije,
razstavni katalogi,
etnološki slovar, etnološki leksikon, etnološka
enciklopedija,
- seminarske in diplomske naloge
- drugo.
4. VIRI IN LITERATURA
Med izrazne oblike, ki vsebinsko dopolnjujejo
etnološko literaturo in interpretirajo kulturne pojave
uvrščamo (lahko so tudi samostojni):
- film, videokasete, CD (zgoščenke),
- etnološki atlas (kartovna obdelava etnološkega
gradiva),
- drugo.
5. METODE IN TEHNIKE
TERENSKEGA RAZISKOVANJA
Metode
5.1. VPRAŠALNIK, ANKETA, INTERVJU,
POGOVOR…
Ena od temeljnih značilnosti etnoloških raziskav je
terensko delo. Raziskovalec etnolog se mora dobro
pripraviti na teren. Uporablja vprašalnice, ankete,
intervjuje, pogovore, teste idr. oblike pridobivanja
virov na terenu.
5. METODE IN TEHNIKE
TERENSKEGA RAZISKOVANJA
a. Vprašalnice:
Slovenska etnološka veda ima enega najbolje izvedenih
projektov v Evropi. To je:
Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja
(ETSEO)
Ta široko zastavljen projekt je obsegal več stopenj raziskav:
- uvod in vprašalnice,
- topografske raziskave občin in regionalnih enot (18 enot),
- monografske študije izbranih krajev (Galjevica).
5. METODE IN TEHNIKE
TERENSKEGA RAZISKOVANJA
Vprašalnice z uvodom, topografske raziskave in
monografske študije občin so dober pripomoček za
raziskovalna in pedagoška prizadevanja na
osnovnošolski, srednješolski in visokošolski ravni.
Vsebujejo:
- temeljne usmeritve raziskovanja,
- navedbo osnovnih virov in literature,
- vprašalnice po etnološki sistematiki,
- metode in metodologijo topografskega raziskovanja.
5. METODE IN TEHNIKE
TERENSKEGA RAZISKOVANJA
Znane so tudi druge starejše etnološke vprašalnice in napotki
za terensko raziskovanje domačih in tujih avtorjev
- Valtazar Bogišić, Pravni običaji u Slavena, Zagreb 1867.
- Antun Radić, Osnova za sabiranje građe o narodnom
životu, v: Zbornik za narodni život i običaje, št. 2,
Zagreb 1897.
- Rudolf Bednarik (vprašalnica iz leta 1942).
- Etnološki atlas Jugoslavije, JAZU, Zagreb 1961/63/65767.
- Ženitvovanjske šege, vprašalnica ISN, Ljubljana 1969.
- Maske, vprašalnica ISN, Ljubljana 1972.
- Drugo.
5. METODE IN TEHNIKE
TERENSKEGA RAZISKOVANJA
b. Ankete
Razširjena oblika zbiranja osnovnih podatkov.
Večinoma so anonimne, raziskovalce zanima
predvsem spol, starost, poklic in izobrazba
anketirancev ter vsebine, ki jih raziskuje.
Ankete so kratke, večinoma opremljene z več
možnimi odgovori. Nekatere imajo rubrike za vpis
komentarjev anketirancev.
5. METODE IN TEHNIKE
TERENSKEGA RAZISKOVANJA
Značilnost anket je obdelava gradiva, ki ga
opravimo:
- "peš“ ali
- računalniško.
Izpolnjene ankete so lahko priloga raziskave.
5. METODE IN TEHNIKE
TERENSKEGA RAZISKOVANJA
c. Intervjuji
Razširjena oblika terenskega raziskovanja. Pogovor
je voden po pripravljenih vprašalnicah (napotkih)
ali raziskovalec vprašanja prosto oblikuje po
obravnavanih tematskih sklopih.
Intervjuvamo zlasti:
- znane osebnosti,
- ljudi, ki veliko vedo o določenem kulturnem pojavu.
5. METODE IN TEHNIKE
TERENSKEGA RAZISKOVANJA
Intervjuje si zapisujemo ali snemamo na avdio-,
video- ali filmski trak.
Intervjuji so lahko del samostojnih objav v strokovni
literaturi ali sestavni del raziskave
(samostojno poglavje).
5. METODE IN TEHNIKE
TERENSKEGA RAZISKOVANJA
d. Pogovori
To so tematsko usmerjeni pogovori z enim ali več
sogovornikov. Ta oblika terenskega dela zahteva veliko
zbranosti in spretnosti raziskovalca, da pogovor teče po
začrtani tematiki. Informacije si zapisujemo ali snemamo
na avdio-, video- ali filmski trak.
Slabo vodeni pogovori škodijo raziskavi in ne dajo
zadovoljivih rezultatov.
5. METODE IN TEHNIKE
TERENSKEGA RAZISKOVANJA
5.2. AVTOPSIJA, OPAZOVANJE Z UDELEŽBO
a. Avtopsija
Je ena od metod v prepoznavanju kulturnih pojavov. Primerna
tudi za začetnike (mlade raziskovalce), da s
samoopazovanjem svojega življenjskega okolja spoznajo
temeljne značilnosti kulturnih pojavov. Pomemben je
kritičen odnos do kulturnih pojavov.
VAŽNO: podcenjevanje ali precenjevanje onemogoči
objektivno analizo.
5. METODE IN TEHNIKE
TERENSKEGA RAZISKOVANJA
Ločimo:
- vnanje opazovanje
(proučevanje zunanjih pojavov in procesov)
- notranje opazovanje ali samoopazovanje
(znano v psihologiji), uporabno tudi v etnologiji
-gre za pomožno metodo spoznavanja različnih
kakovosti vsakdanjega življenja (npr. družinsko
življenje, sorodstvena razmerja idr.).
5. METODE IN TEHNIKE
TERENSKEGA RAZISKOVANJA
Avtopsija je:
- terenska
(kjer živimo, delamo, se učimo, preživljamo
prosti čas idr.)
- kabinetna
(na osnovi zapisovanj in analiz ugotavljamo dejstva)
- vendar nujna primerjava drugih vrst virov
(literatura, pisni, slikovni, grafični viri idr.)
5. METODE IN TEHNIKE
TERENSKEGA RAZISKOVANJA
b. Opazovanje z udeležbo
Posebna oblika avtopsije je opazovanje z udeležbo.
Aktivno se vključimo se v procese kulturnih pojavov
(npr. članstvo v društvih, udeležba na kolinah, košnji,
trgatvah, porokah idr.) Pri avtopsijski metodi samoopazovanju - je ta raven marsikje že dosežena.
5. METODE IN TEHNIKE
TERENSKEGA RAZISKOVANJA
Opazovanje z udeležbo:
V znanstvenem opazovanju je potrebno zagotoviti, da
opazujemo zares tisto, kar želimo opazovati; da je
opazovanje čimbolj subtilno v tem pomenu, da registriramo
tudi manjše razlike v kakovostnih in količinskih označbah
pojavov ter procesov; da ne prezremo nobenega
pomembnejšega dejavnika oziroma okoliščine, ki bi
utegnila vplivati na predmet opazovanja itd.
5. METODE IN TEHNIKE
TERENSKEGA RAZISKOVANJA
Nenačrtno in nesistematično opazovanje ne more biti
v pomoč znanstvenim prizadevanjem.
Pomemben del avtopsije in metode z udeležbo je
deskripcija.
Ta sicer prevladuje v opisnih znanostih, toda pomembna je
tudi za etnološke raziskave. Deskripcija mora biti čimbolj
razločna, izčrpna in zlasti sistematična. Podati mora
čimbolj uravnoteženo podobo pojava ali procesa,
za katerega gre.
5. METODE IN TEHNIKE
TERENSKEGA RAZISKOVANJA
Opisovanje je temelj vsega znanstvenega dela in je
povezana z dobrim opazovanjem.
Brez dobrega opazovanja in opisovanja ni dobre
raziskave.
V opisovanju se odgovarja zlasti na vprašanji, kaj in kako,
ne pa toliko na vprašanje zakaj.
5. METODE IN TEHNIKE
TERENSKEGA RAZISKOVANJA
Tehnike:
5.3. FOTOAPARAT IN
ETNOLOŠKA FOTOGRAFIJA
Uvod:
- Zgodovina fotografije
- Slovenska fotografija
5. METODE IN TEHNIKE
TERENSKEGA RAZISKOVANJA
Namen fotografiranja je:
- posnetki za dopolnitev fotodokumentacije
(fotografirano in shranjeno po etnološki sistematiki)
- slikovno dopolnilo raziskavi
- samostojna monografsko-fotografska študija o kulturnem
pojavu (npr. fotostrip)
- del študije o metodah in tehnikah raziskovanja
(potek dela na terenu in v kabinetu)
- drugo
5. METODE IN TEHNIKE
TERENSKEGA RAZISKOVANJA
Vrste fotografiranja:
- amatersko fotografiranje
- polprofesionalno fotografiranje
- profesionalno fotografiranje
Usmeritev učencev in dijakov !!!
Načini fotografiranja
- statična fotografija
- dinamična fotografija
- etnološka fotografija
5. METODE IN TEHNIKE
TERENSKEGA RAZISKOVANJA
Motivi fotografiranja:
- pešec
- kolesar
- živinska vprega
- avtomobilist
- klošarji
- delo na polju
- molža živine
- delo v tovarni
- rekreacija
- predavanja
5. METODE IN TEHNIKE
TERENSKEGA RAZISKOVANJA
-
javna praznovanja
družinska praznovanja
življenjski in praznični cikel
promocijske in protokolarne svečanosti
drugo
5. METODE IN TEHNIKE
TERENSKEGA RAZISKOVANJA
Vrste fotografij, posnetkov:
- razglednice
- posnetki v virih (časopisi, časniki, zloženke, prospekti idr.)
- posnetki v literaturi
- ateljejski posnetki (osebne fotografije, poroke idr.)
- "gasilski" posnetki skupin
- panoramske fotografije krajev
- drugo
5. METODE IN TEHNIKE
TERENSKEGA RAZISKOVANJA
5.4. FILM, VIDEO
Uvod:
-
Zgodovina filma, videa.
Slovenski film, video.
Etnološki film, video (Naško Križnar, Darja Skrt
in drugi).
5. METODE IN TEHNIKE
TERENSKEGA RAZISKOVANJA
Namen snemanja:
- slikovno zvočni zapis - posnetki za filmsko oz. videotečno
dokumentacijo (snemano in shranjeno po etnološki
sistematiki),
- slikovno zvočni zapis o kulturnem pojavu (anketa,
intervju, pogovor),
- slikovno zvočni zapis o opisovanju načina življenja
(intervju, pogovor),
- dopolnilo raziskavi, razstavi idr.,
- samostojna monografska predstavitev kulturnega pojava samostojna filmska in videoprodukcija,
(etnološki film, video),
- spremljanje poteka raziskovanja na terenu in v kabinetu,
5. METODE IN TEHNIKE
TERENSKEGA RAZISKOVANJA
Vrste snemanja:
- amatersko,
- polprofesionalno,
- profesionalno.
5. METODE IN TEHNIKE
TERENSKEGA RAZISKOVANJA
5.5. MAGNETOFON IN DRUGE AUDIO TEHNIKE
Začetki zvočnega snemanja - fonograf
Uporaba zvočnega snemanja v etnologiji, folkloristiki,
etnomuzikologiji idr.
Namen snemanja:
- zvočni zapis o kulturnem pojavu (pesem, igra, pripoved),
- zvočni zapis o opisovanju kulturnega pojava
(anketa, intervju, pogovor),
- zvočni zapis o opisovanju načina življenja
(intervju, pogovor),
- samostojna audioprodukcija (kasete, CD).
5. METODE IN TEHNIKE
TERENSKEGA RAZISKOVANJA
5.6. RISBA, RISANJE, TEHNIČNO RISANJE
Pregled risanja (slovenski okvir)
Namen risanja:
- dokumentiranje kulturnih pojavov,
- slikovna priloga raziskav,
- gradivo za objavo v raziskavah,
- samostojna monografska študija s komentarji
(npr. risbe stavb, predmetov,
zbirka tehničnih posnetkov idr.),
- drugo.
5. METODE IN TEHNIKE
TERENSKEGA RAZISKOVANJA
Program risanja:
a. priprave,
b. oprema.
Tehnike risanja in kopiranja:
a. prostoročno risanje,
b. tehnično risanje,
c. kopiranje detajlov (papir, oglje idr.),
d. risba - fotografija – dias.
5. METODE IN TEHNIKE
TERENSKEGA RAZISKOVANJA
Vrste risanja in skiciranja:
a. situacijska skica (npr. tloris naselja, domačije),
b. tloris stavbe,
c. naris pročelij,
d. objekt v perspektivi,
e. detajli,
f. risanje notranjih prostorov in opreme
po Kenyersovi metodi.
5. METODE IN TEHNIKE
TERENSKEGA RAZISKOVANJA
5.7. KARTIRANJE
Kartiranje je vnašanje podatkov (terenskih ali iz drugih
virov in literature) na topografske in katastrske načrte in
karte, na zemljevide.
Namen kartiranja:
- vizualizacija kulturnih pojavov (označba s simboli) na
načrtih, kartah in zemljevidih,
- razširjenost kulturnih pojavov,
- izraba tal na obravnavanem območju
(t.i. historična kartografija, historična topografija),
- analiza lastništva zemljišč,
- drugo.
5. METODE IN TEHNIKE
TERENSKEGA RAZISKOVANJA
Osnovni pojmi:
- temeljni topografski načrt (TTN 1:5000; 1: 10.000),
- pregledni katastrski načrt (PKN 1: 5000; 1: 10.000),
- topografske karte (1: 25.000; 1: 50.000),
- pregledni zemljevidi
(1: 250.000; 1: 400.000; 1: 750.000; 1: 1.000.000).
6. VIRI IN KRITIKA VIROV
Viri:
6.1. USTNI VIRI, TERENSKO GRADIVO,
INTERNETNI VIRI
Na terenu raziskovalec zbira ustne vire in raznovrstno
terensko gradivo.
6. VIRI IN KRITIKA VIROV
Med ustne vire sodijo:
- pripovedi informatorjev na terenu,
- pripovedi informatorjev na t.i. "zaslišanjih"
(tudi obiski informatorjev v varstvenih in
raziskovalnih ustanovah),
- pripovedi informatorjev v medijih
(npr. oddaje na radiu ali TV), ki jih raziskovalec
povzame in vključuje v svoje ZRD.
6. VIRI IN KRITIKA VIROV
Med terensko gradivo sodijo:
-
terenski zapiski (lastna opažanja, zapisani ustni viri),
fotografije, video, film, risbe,
predmeti vseh vrst,
razni pisani viri.
6. VIRI IN KRITIKA VIROV
6.2. USTNA TRADICIJA, LJUDSKO IZROČILO
(ZNANJE)
Ustna tradicija, ljudsko izročilo (znanje) so pomemben vir
etnoloških raziskav. Tradicija, izročilo, se prenašajo iz roda
v rod, iz ust do ust. Znani so pripovedniki, govorci, ki so
ohranjali izročilo, ga deloma preoblikovali, dopolnjevali in
posredovali mlajši generaciji. Pripovedništvo in govorništvo
izumira, le redki še znajo doživeto pripovedovati ali peti
pesmi.
6. VIRI IN KRITIKA VIROV
To obliko posredovanja znanja in prenašanja izročila
so opravljali nekateri izjemni posamezniki v okviru:
- družinskih skupnosti (oče-sin; mati-hči)
- poklicnih skupnosti (obrtniki-vajenci)
- socialnih skupnosti (gospodar-hlapec; berači,
potovke idr.)
6. VIRI IN KRITIKA VIROV
6.3. PISNI IN SLIKOVNI IN GRAFIČNI VIRI
Nekateri najpomembnejši pisni in grafični viri:
-
kronike (cerkvene, šolske),
popisi inventarjev,
zapuščinski dokumenti (darilne listine, oporoke idr.),
sodni registri (obrtniki, podjetja idr.),
zapisniki (društva, občine, komisije idr.),
matrike (matrikule):
· spiski študentov,
· (cerkvene) knjige rojstev, porok in smrti.
6. VIRI IN KRITIKA VIROV
- katastri:
· rimski kataster,
· katastri na slovenskem ozemlju:
- milanski k. (1720-23)
- terezijanski kataster (1748-56),
- jožefinski kataster (1785-89),
- franciscejski kataster (1817-28)
- reambulančni kataster (1867-69),
- sedanji zemljiški kataster
(dostopen tudi preko spleta).
6. VIRI IN KRITIKA VIROV
6.4. INTERNETNI VIRI VEH VRST
Zelo pomembno je pravilno in dosledno
citiranje!!!
Zaradi večstoletne razdelitve v času Habsburžanov in Avstro-Ogrske se še danes uporablja delitev po takratnih deželah:
Goriška (1) in Istra (1 spodaj) Kranjska (2), Koroška (3), Štajerska (4), deli teh ozemelj so danes izven slovenskih meja.
V današnji Sloveniji so naslednje neformalne pokrajine:
Primorska (1) Gorenjska (2a), Notranjska (2b), Dolenjska (2c), (slovenska), Koroška (3),
(slovenska) Štajerska (4) in , Prekmurje (5).
Imena pokrajin so sicer ustaljena, vendar je težko zarisati meje, saj se ne ujemajo s
sedanjo upravno in geografsko razdelitvijo Slovenije.
Meje, kot jih je
zarisala politika.
Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Pokrajine_v_Sloveniji (28. 11. 2011).
Razglednica, 2007
Savinjčani so na Gorenjsko in Kranjsko prihajali občasno
kot romarji in turisti, nekateri tudi kot dnevni migranti
na delo v urade in industrijska podjetja (Litostroj).
Vir: http://www.litostroj.com/ulitki.php(18.1.2012).
Vir: http://brezje.rkc.si/?id=9&fmod=0 (20.1.2012)
Savinjčani so na Gorenjsko in Kranjsko prihajali občasno
kot romarji in turisti, nekateri tudi kot dnevni migranti
na delo v urade in industrijska podjetja (Litostroj).
Vir: http://www.litostroj.com/ulitki.php(18.1.2012).
6. VIRI IN KRITIKA VIROV
Institucije, ki hranijo vire:
- Arhivi (Arhiv RS, pokrajinski arhivi idr.).
- Raziskovalne in pedagođke ustanove
OEIKA in drugi).
- Muzeji, galerije, likovna razstavišča idr.
- Zavod za kulturne dediščine Republike Slovenije
in njegove območne enote.
- Zavod za varstvo narave.
- Zavodi zavarovanih območij (TNP, RP Škocjanske
jame, Kozjanski regijski park, Notranjski regijski
park, Krajinski park Goričko idr.).
6. VIRI IN KRITIKA VIROV
6.4. PROSTOR, KULTURNA DEDIŠČINA,
NARAVNE “VREDNOTE”
Viri so:
Prostor, kulturna in naravna krajina.
Stavbe, naprave, drevesa, jame, votline…
Muzeji na prostem.
Druge kulturne sestavine.
6. VIRI IN KRITIKA VIROV
Kritika virov:
6.5. KRITIKA IN FIKSACIJA VIROV
Vsak vir, ustni, pisni, slikovni, filmski idr,, je treba
preveriti. Ugotoviti je treba njihovo verodostojnost.
Za en kulturni pojav skušamo uporabiti več virov,
ki jih navzkrižno primerjamo. Ko ugotovimo njihovo
verodostojnost, jih potrdimo - FIKSIRAMO.
6. VIRI IN KRITIKA VIROV
Primer:
6. VIRI IN KRITIKA VIROV
Raziskujemo:
- kaj kipec je (svetnik)
- starost kupca
- avtor, delavnica:
-
Vir: Leto svetnikov; ustni vir
(vaški župnik)
- Vir: umetnostnozgodovinska
monografija o cerkvah na
Koroškem; monografija o
ljudski umetnosti
- Vir: ustno izročilo (vaški župnik,
krajevni letopisec);
strokovna literatura
6. VIRI IN KRITIKA VIROV
Ob navzkrižnem preverjanju virov ugotavljamo njihovo
verodostojnost. Če določen vir ne potrjuje ugotovljenih
dejstev, ga zavržemo; uporaben je v posebnih študijah kot
vir za različne interpretacije kulturnih pojavov.
Številčnost virov se zmanjšuje v smeri najstarejše preteklosti.
Od časovnega obdobja, stopnje kulturnega razvoja, politično
-gospodarskih razmer in drugih dejavnikov je odvisna
številčnost in kakovost virov. Viri so lahko neposredni ali
posredni. Pri posrednih so nam v pomoč dosežki različnih
tehnično-naravoslovnih znanosti (npr. za starost lesa C14,
dendrološka metoda, za organske snovi analize DNK idr.).
6. VIRI IN KRITIKA VIROV
Številčnost virov od sodobnosti v preteklost ponazarja
piramida:
praskupnost
materialni v.
suženjstvo
materialni, pisani, slikovni v.
fevdalizem
materialni, pisani, grafični,
slikovni v.
imperializem
materialni, pisani, grafični,
slikovni, fotografski, filmski v.
komunizem
materialni, pisani, grafični,
slikovni, fotografski, filmski v.
demokracija,
sodobnost
materialni, pisani, grafični,
slikovni, fotografski, filmski,
interpretacije sodobnih znanosti
(DNK) računalniške analize idr.
7. UREJANJE DOKUMENTACIJE
Zbiramo in urejamo najrazličnejše vire, literaturo,
izpiske iz literature. Za etnologe je najprimernejše
urejanje po geslih etnološke sistematike.
Pomembna je preglednost dokumentacije in
zadovoljiva medsebojna povezanost tematskih
sklopov in vrst gradiva (npr. datoteka, fototeka,
diateka, videoteka, filmoteka).
7. UREJANJE DOKUMENTACIJE
Temeljni vsebinski sklopi dokumentacije so:
- datoteka,
- fototeka,
- diateka,
- videoteka,
- filmoteka,
- hemeroteka,
- zbirka CD-jev, disket,
- (etnološke) risbe in načrti.
7. UREJANJE DOKUMENTACIJE
Dokumentacijo urejamo:
- "peš" (kartotečni lističi idr.),
- računalniško.
Dokumentacijo hranimo v:
- ognjevarnih kartotečnih omarah,
- visečih mapah,
- fasciklih,
- na trdem disku računalnika,
- na disketah, zgoščenkah (CD),
- drugo.
7. UREJANJE DOKUMENTACIJE
Dokumentacijo varujemo:
- z dvojni ali trojni računalniški zapis,
(trdi disk, diskete, CD, izpiski),
- v protipožarnih omarah s skrajno omejenim in
kontroliranim dostopom (npr. dragoceni unikati,
originalni pisni in slikovni viri idr.),
- z upoštevanjem temeljnih načel dokumentacijskega
dela (delovni red!).
7. UREJANJE DOKUMENTACIJE
Razvrščanje gradiva po etnološki sistematiki
Razvrščanje gradiva je ena težjih in odgovornih nalog
urejanja dokumentacije. Kulturne pojave je možno
razvrstiti pod več gesel, odvisno od zornega kota
vrednotenja gradiva
oz. vira.
Primer:
lanena brisača
7. UREJANJE DOKUMENTACIJE
Materialna kultura:
- del notranje opreme, bivalne kulture in bivanja (1.1.4),
- del rokodelstva in obrti - npr. domače tkalstvo (1.1.12),
- del trgovine (1.1.19),
- del turizma, turizem na vasi (1.1.20).
Socialna kultura:
- del življenjskega cikla - rojstvo, poroka, smrt
/npr. umivanje mrliča/ (1.2.19),
- del higiene /osebna higiena, urejenost domov…/ (1.2.20).
7. UREJANJE DOKUMENTACIJE
Duhovna kultura:
- del likovne umetnosti, likovnega obzorja
/npr. tkaničenje/ (1.3.6),
- izviri znanja /npr. znanje o tkanju, tkaničenju, vezenju/
(1.3.12),
- del tehničnega znanja /npr. izdelovanje statev, kolovratov,
motovil/ (1.3.18).
Etnološke raziskave:
- del etnoloških (monografskih) obravnav poklicnih in
družbenih skupin.
7. UREJANJE DOKUMENTACIJE
Obča etnologija:
- del zgodovine etnologije /npr. raziskovalci domačega
platna in obrti/ (2.6.),
- del izdelave etnoloških zemljevidov, atlasov, kart,
etnološkega filma (2.18),
- del socialne in kulturne antropologije (2.23).
8. REGIONALIZACIJA
Regionalna členitev ozemlja na enote po skupnih
značilnostih; tudi institucionalizacija regionalizma.
Izhodišča regionalizacije so različna. Z regijo se lahko
označuje:
- območje,
- svet (alpski),
- višinski pas (subalpski pas),
- provinca (upravnopolitična, floristična),
- predel (aridni = suh),
- rajon (vinogradniški),
- prostor (poselitveni),
- okoliš (šolski),
- pokrajina (agrarna).
8. REGIONALIZACIJA
Regionalizacija, ki deli ozemlje po splošnih značilnostih
(reliefni tip gorate ali gričevnate pokrajine), se imenuje tudi
tipizacija, v nasprotju z delitvijo na individualne enote, ki
se enake ne ponovijo nikjer drugod (Ljubljansko barje).
Glede na predmet obravnave imajo posamezne stroke svojo
regionalizacijo:
- geomorfološka,
- klimatska,
- pedološka,
- fitogeografska,
- etnološka,
- drugo.
8. REGIONALIZACIJA
Etnološka regionalizacija
Prvi poskusi regionalizacije Slovenije pri J.V. Valvasorju
(razlikoval območja dežele Kranjske).
Prvi začetki regionalizacije so povezani s t.i. regionalno
etnologijo, ki se je začela razvijati v 2. pol. 19. stol, čeprav
se ta smer v slov. etnologiji ni tako razvila kot pri nekaterih
drugih slovanskih narodih.
8. REGIONALIZACIJA
Po 1. sv. vojni je Stanko Vurnik, delno pod vplivom
umetnostnozgodovinske geografije F. Steleta in s pomočjo
slogovne analize Izidorja Cankarja, poskušal razdeliti slov.
ozemlje na posamezna območja, zlasti glede na stavbarstvo
in ljudske noše.
Prvo pravo regionalizacijo slov. etničnega ozemlja je opravil
Vilko Novak (Struktura slovenske ljudske kulture,
Ljubljana 1958).
8. REGIONALIZACIJA
Določil je 4 temeljna območja:
- alpsko,
- osrednjeslovensko,
- sredozemsko in
- panonsko.
Novakova dognanja je 1980 povzel Niko Kuret, ki je na
temelju 4 kulturnih ali etničnih območij izdelal tudi prvi
zemljevid (Slovensko ljudsko izročilo, Ljubljana 1980).
8. REGIONALIZACIJA
Primer regionalizacije slov. etničnega ozemlja je tudi
raziskovalni projekt Etnološka topografija slovenskega
etničnega ozemlja 20. stoletja pod vodstvom Slavka
Kremenška. Kremenšek je izbral sistem regionalizacije
po občinah 1963-94, vključil pa tudi zaokoržena območja
s slov. prebivalstvom v Avstriji, Italiji in na Madžarskem.
Etnološka regionalizacija Janeza Bogataja in Vita Hazlerja
(ES 10, str. 148, Ljubljana 1996) je poskus določitve
posameznih območij Slovenije glede na njihove etnološke
posebnosti in lastnosti (terja nadaljnje obravnave mej).
8. REGIONALIZACIJA
Poskus etnološke regionalizacije (J.Bogataj, V. Hazler):
1. Zilja, 2.Kanalska dolina, 3.Dolina, 4.Rož, 5.Podjuna,
6.Labotsko-radgonsko območje, 7.Kozjak (ožje opredeljeno
območje Kobansko), 8.Slovenske gorice (ožje opredeljeno
območje Pesnice in Ščavnice), 9.Slovensko Podabje,
10.Goričko (ožje opredeljeno območje Bakarsko),
11.Ravensko (ožje opredeljeno območje Rekaško),
12.Prlekija, 13.Dolinsko (ožje opredeljeno območje
Markovsko), 14.Lendavske gorice, 15.Beneška slovenija,
16.Rezija, 17.Trenta, 18.Bovško, 19.Bohinj, 20.Tolminsko,
21.Baška grapa, 22.Kašarija, 23.Blejski kot, 24.Jelovica,
25.Selška dolina, 26.Radovljiško,
8. REGIONALIZACIJA
27.Kropa in Kamna Gorica, 28.Besnica, 29.Tržič,
30.Jezersko, 31.Kranjsko polje, 32.Kamniški kot,
33.Zgornja Savinjska dolina, 34.Tuhinjska dolina,
35.Koroško, 36.Mislinjska dolina, 37.Saleška dolina,
38.Spodnja Savinjska dolina, 39.Severno Pohorje,
40.Južno pohorje, 41.Celje, 42.Šentjursko, 43.Kozjansko,
44.Konjiško, 45.Slovenjebistriško, 46.Maribor,
47.Dravsko polje, 48.Haloze, 49.Ptujsko polje (Lukarija),
50.Ormoške gorice, 51.Brda, 52.Banjšice, 53.Cerkljansko,
54.Idrijsko, 55.Poljanska dolina, 56.Polhograjsko hribovje,
57.Ljubljansko barje, 58.Ljubljana in okolica,
59.Domžalsko-Mengeško območje, 60.Črni graben,
8. REGIONALIZACIJA
61.Moravška dolina, 62.Litijski hribi, 63.Zasavje, 64.Laško,
65.Planina pri Sevnici, 66.Sevniško, 67.Obsotelje,
68.Bizeljsko, 69.Goriško, 70.Kras, 71.Trnovski gozd,
72.Vipavska dolina, 73.Rovtarsko, 74.Planinsko,
74.Planinsko polje, 75.Postonjsko, 76.Cerkniško jezero,
77.Menišija, 87.Bloke, 79.Grosupeljsjko - Višnjegorska
pokrajina, 80.Velikolaška pokrajina, 81.Dobrepolje,
82.Ribniška dolina, 83.Suha krajina, Trebanjsko,
85.Mirnska dolina, 86.Lakenc, 87.Novomeška pokrajina.
88.Podgorje, 89.Krško polje, 90.Primorje in Obala,
91.Slovenska Istra, 92.Brkini, 93.Pivško, 94.Loška dolina,
95.Kočevsko, 96.Bela krajina.
Etnološka regionalizacija – J. Bogataj, V. Hazler, ES 10.
Meje, kot jih je zarisala stroka.
9. REZULTATI RAZISKOVALNEGA DELA
9.1.
9.2.
9.3.
6.4.
6.5.
6.6.
Razprave in druge vrste tekstov.
Razstave, muzeji, katalogi.
Predavanja (javna strokovna, animacijska…).
Biografije, nekrologi, biografije…
Polemike.
Raziskovalne naloge (gibanje znanost mladini idr.).
10. SODOBNE OBLIKE ETNOLOŠKEGA
RAZISKOVALNEGA IN STROKOVNEGA DELA
10.1.
10.2.
10.3.
10.4.
Monografske študije.
Monotematske študije.
Prenova.
Aplikativne naloge.
11. PREZENTACIJA VIROV
CITIRANJE, OKRAJŠAVE
Ločimo:
a.
- citiranje besedil iz virov in literature vstavljene
v naš tekst,
- s svojimi besedami (mislimi) komentiranje besedil
iz virov in literature.
11. PREZENTACIJA VIROV
b.
- citiranje virov in literature po uveljavljenih načelih
citiranja na tradicionalen (evropski) ali ameriški
(harvardski) način; pri prvem so opombe pod črto, na
koncu teksta ali v zbirnem razdelku z naslovom: viri
in literatura, slovstvo, bibliografija idr., pri drugem je
citirana literatura delno navedena med tekstom
(avtor, letnica objave).
11. PREZENTACIJA VIROV
Primeri:
Literatura:
BAŠ, Angelos (ur.), 2004: Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana. Mladinska knjiga.
BLAZNIK, Pavle, 1986: Histirična topografija slovenske Štajerske in
jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500. A-M. Maribor: Založba Obzorja.
CHEVALIER, Jean, GHEERBRANT, Alain, 1983: Rječnik simbola.
Zagreb: Nakaldni zavod Matice Hrvatske.
CURK, Jože, 1967: Sakralni spomeniki na območju občine Slovenske Konjice.
Topografsko gradivo IV. Celje. Zavod za spomeniško varstvo Celje.
CURK, Jože, 1996: O umetnostni podobi nekdanje konjiške pražupnije.
V: Anton Ožinger in Ivan Pajk (ur.), Konjiško. 850 let pražupnije. 1146-1996.
Slovenske Konjice: Nadžupnijski urad Slovenske Konjice, 197-216.
11. PREZENTACIJA VIROV
KALČIČ, Špela, 2007: »Misem jaz Barbika«. Oblačilne prakse, islam in
identitetni procesi med Bošnjaki v Sloveniji. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,
Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo
(Župančičeva zbirka št. 22).
KEBER, Janez, 1988: Leksikon imen. Izvor imen na Slovenskem.
Celje: Mohorjeva družba.
KOMELJ, Ivan,1969: Gotska arhitektura. Ars Sloveniae. Ljubljana:
Mladinska knjiga.
KURET, Niko, 1989: Praznično leto Slovencev. 2. knjiga. Ljubljana: Družina.
PRAŽNIKAR, Irena (ur.), 2011: Srečno zabukovški knapi. Žalec:
Svetovalnica Medis.
STEGENŠEK, Avgust, 1909: Konjiška dekanija. Maribor: samozaložba
(ponatis 2010: Slovenske Konjice: Občina Slovenske Konjice).
11. PREZENTACIJA VIROV
Viri:
Terenski zapiski:
Hazler, Vito: Terenski zapiski 1995.
Hazler, Vito: Terenski zapiski 2006.
Hazler, Vito: Terenski zapiski 2011.
Internetni viri:
Barbara Celjska
Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Barbara_Celjska (25. 6. 2011).
Barbika uničuje gozdove
Vir: http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/barbika-unicuje-indonezijskegozdove.html (26. 6. 2011).
Barbika-Agropop
Vir: http://slolyrics.com/agropop/barbika/ (26. 6. 2011).
Barbara Streisand
(Vir: http://besedila.es/barbara-streisand-memory/ (3. 7. 2011).
11. PREZENTACIJA VIROV
Barbika – žensko ime
Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Barbika_(ime) (26. 6. 2011).
Cerkev sv. Barbare, Za Kalvarijo
Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Cerkev_svete_Barbare,_Za_Kalvarijo (3. 7. 2011).
Gostišče Barbara
Vir: http://www.barbara-idrija.si/slovensko.php (26. 6. 2011).
Idrija, župnijska cerkev
Vir: http://zupnije.rkc.si/idrija/?id=8&fmod=3 (13. 6. 2011).
Pajek Jožef
Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Jo%C5%BEef_Pajek (3. 7. 2011).
Piknik društva sv. Barbara
Vir: http://bruslov.net/2011/05/16/tradicionalni-slovenski-piknik-drustva-svetabarbara-4-junija-v-maasmechelnu/ (13. 6. 2 011).
14. IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO RAZISKOVALNIH
NALOG SREDNJEŠOLCEV
b. Javna predstavitev
· ustni zagovor (največ 10 minut),
· razstava praktičnih izdelkov, na pogrnjenih mizah prikaz
pripravljenih jedi in pijač, ki so obravnave v nalogi;
priporočamo tematsko in vsebinsko izbrane pogrinjke
(npr. pogrinjek ob rojstnem dnevu, poroki, na Veliko noč,
božič idr.), da bo predstavitev lažje oceniti (komentar največ 5 minut).
Dr. Vito Hazler
2. del
METODE IN TEHNIKE
ETNOLOŠKEGA
RAZISKOVALNEGA DELA
Konec predavanja