Izobraževanje in usposabljanje knjižničarjev za informacijsko

Download Report

Transcript Izobraževanje in usposabljanje knjižničarjev za informacijsko

Izobraževanje in usposabljanje
knjižničarjev za informacijsko
pismenost
Doc. dr. Polona Vilar
Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in
knjigarstvo, FF
Posvetovanje Informacijska pismenost v visokem šolstvu,
BF, 16.6.2011
2
Kaj je informacijsko opismenjevanje?
 Odgovor
ni preprost in je odvisen od tega, kako
opredelimo informacijsko pismenost
 Kako
vi opredelite informacijsko pismenost?
Kaj vam pomeni ta izraz?
 Ste
 Ste
informacijsko pismeni?
bolj informacijsko pismeni od svojih
uporabnikov?
3
Informacijska pismenost (1)
 Tradicionalne,
vsem znane in še vedno
popolnoma ustrezne definicije (npr. ALA,
IFLA/Unesco):


Zmožnost opredeliti informacijsko potrebo, locirati,
poiskati, ovrednotiti in uporabiti informacije.(ALA, 1989)
IP sestavljajo kompetence prepoznavanja
informacijskih potreb in lociranja, vrednotenja,
apliciranja in ustvarjanja informacij znotraj kulturnega
in socialnega konteksta. (IFLA/Unesco, Svetilniki
informacijske družbe, 2005)
 IP
so torej različne kompetence, veščine, spretnosti
v informacijskem procesu

Za laike pa običajno zgolj veščine iskanja
(najpogosteje v sodobnih virih), ostalo je v ozadju
4
Informacijska pismenost (2)
 Nekatere
druge definicije temeljijo na stališču,
da je IP mogoče tolmačiti kot amalgam
izkušenj, povezanih z informacijami, oz.
zmožnost učenja

“IP je upoštevanje kompleksnih načinov interakcije z
informacijami. Je način razmišljanja in sklepanja o
vidikih neke tematike.” (C. Bruce, 2000)

“IP je intelektualno ogrodje za učinkovito aktiviranje in
uporabo informacij v vseh oblikah (elektronske, tiskane,
popularna kultura) in za ustvarjanje smisla,
razumevanje in novo znanje. Je znanje, kako se lotiti
informacij in kako jih pretvoriti, da bi se lahko učili.” (R.
Todd, 2000)
5
Informacijska pismenost (3)
 Učenje
je proces, je torej tudi IP proces? Ne
zmožnost(i)?

IP ni nabor veščin ampak ‘način učenja’. (Carol Kuhlthau)
 Ali
torej razvijamo posamezne veščine ali učimo,
kako razmišljati, reševati probleme, ustvarjati?
 IP
je

dimenzija vseživljenjskega učenja

kumulativna izkušnja
6
Kaj je informacijsko opismenjevanje? (2)
 Izobraževanje,
ki se osredotoča na potrebo
učenja, kako se učiti = učenja učenja
 Govorimo



o vseživljenjskem učenju
Formalno
Manj formalno (npr. permanentno)
Neformalno
 Informacijska
pismenost / vseživljenjsko učenje
(kokoš / jajce)
7
Družba se spreminja – učenje se
spreminja
 Informacijska
skupnost
 Preteklost



družba, učeča se družba, učeča se
 sedanjost
Proces uvajanja v znanje  proces ustvarjanja znanja
„Izobraževanje pred nastopom dela” 
„izobraževanje in delo sta pomešana”
Delitev učenja na predmete  medpredmetno
povezovanje, osredotočanje na kompetence in
dosežke
8
Informacijsko opismenjevanje je tudi
ena od nalog knjižničarja

Knjižničarji – bolj informacijsko pismeni od svojih
uporabnikov, saj naj bi jih informacijsko opismenjevali

Kaj bi morali znati, da bi lahko učili uporabnike?

Ali tega ne znajo? Kaj znajo, česa ne?

Katerih znanj najbolj manjka?

Kako jih lahko najbolj učinkovito pridobijo?

Ali je informacijsko opismenjevanje le njihova naloga?

Informacijsko, referenčno znanje?
Pedagoško znanje?
Vsebina?
Organizacijsko znanje?
Oglaševalsko znanje?



9
Oblike informacijskega
opismenjevanja za knjižničarje

Formalno izobraževanje:
 Predšol. vzgoja in izobr., OŠ in SŠ (gimnazijsko) izobraževanje
 Univerzitetno



Manj formalno izobraževanje:
 NUK (BIC), IZUM
 FF

CPI (pedagoške vsebine: posodobitveni programi,
profesionalno usposabljanje): Služba za tržne programe:
predmeti 1. stopnje BIN, tuji jeziki
Drugo: društva (predavanja, delavnice, …), izmenjave, …
 Interno (?)
Neformalno učenje


Knjižničarji: Oddelek BINK: 1., zlasti pa 2. bolonjska stopnja (BIB,
IZB, ŠK) ter doktorski študij
Neknjižničarji: katerikoli drugi študij (raziskave!); pedagoški študiji
10
IP in naloge knjižničarjev
 IP

 IP

kot nabor veščin
Poučevanje posameznih veščin je lahko v prvi vrsti
naloga knjižničarja
kot učenje
Učenje učenja je zahtevnejša naloga, pri kateri
knjižničar ne more biti sam – nujna je pomoč drugih
udeležencev (npr. učitelji, delodajalci, starši)
 Kot
kaže, pa je najpomembnejša naloga
knjižničarja OZAVEŠČANJE O POMENU IP
11
Slovenski visokošolski knjižničarji in
informacijsko opismenjevanje



1.
Mini raziskava v maju in juniju 2011 (10)
2 vprašanji:
1.
Kaj je IP?
2.
Kakšno permanentno izobraževanje imate na voljo s
področja IP?
Rezultati:
Večina (9): IP so veščine iskanja v sodobnih virih, na
internetu

2.
1: IP je več kot iskanje, obsega opredelitev informacijske
potrebe, iskanje, uporabo virov, vrednotenje in uporabo
informacij; velja tudi za tiskane vire
7: nič (oz. 1: nič, razen za katalogizacijo) 


2: tečaji NUK in IZUM;
1: vsako izobraževanje je za IP
12
“Težava knjižničarjev ni v tem, da ne
bi obvladovali informacij – nasprotno,
oni to znajo bolje od kogar koli
drugega. Prava težava je v tem, da
ostali svet tega ne ve.” (N. Oxbrow,
2001)